»To nagrado želim posvetiti vsem ženam in možem, ki že celo življenje bolj ali manj skrito in trdo delajo za slovensko narodno skupnost na Koroškem, pa ne bodo nikoli prejeli te ali kake druge nagrade. Njim se imamo zahvaliti, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem živa in trdna.« – Tako Bernarda Fink v svojih zahvalnih besedah ob prejemu letošnje Tischlerjeve nagrade, v četrtek, 28. janaurja. Oglejte si nekaj fotografij s podelitve. h galeriji
Začetek februarja je še posebej koroško obarvan. Bralec naše Nedelje, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, velik znanstvenik in tudi pisatelj dr. Marjan Kordaš je v reviji Isis, ki izhaja za zdravnike v Sloveniji v nakladi 8000 izvodov, objavil dve zanimivi recenziji: eno o Kuchlingovi kriminalki Umor v zaspanem mestu in drugo o (naših) krajih, kjer slovenščina (še) zveni drugače. Če si katero od njiju želite prebrati v celoti, je tukaj spletni naslov, kjer ju najdete na straneh 49 in 89:
http://www.zdravniskazbornica.si/zs/988/isis-2010
Pa zanimivo popotovanje po Koroški vam želim!
Vsebina: S. Regina Tolmaier o redovništvu - Benediktinci v Limbušu (p. Edmund Wagenhofer) - Šolske sestre v Pliberku (s. Valentina) - Minoritska skupnost v Svečah (p. Roman Tkavc) - Klarise na Dunaju (s. Rafaela Urank) - Uršulinke v Celovcu (s. Christiane Cusin) - Karmeličanke v Himelauu (s. Dorotea in s. Elizabeta)
Pevka Bernarda Fink prejme letošnjo XXXI. Tischlerjevo nagrado Ali je sploh mogoče v enem stavku zapisati vsaj nekaj o svetovni glasbenici in osebi Bernardi Fink? V vabilu na podelitev letošnje Tischlerjeve nagrade se je ta poskus posrečil. Tam je zapisano, da prejme Bernarda Fink XXXI. Tischlerjevo nagrado »za svojo izjemno umetniško silo, s katero osrečuje na neštetih pevskih nastopih po vsem svetu ljubitelje glasbe in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno tesno povezana s svojo novo domovino Koroško«. Kaj je povedala svetovna glasbena zveda, doma na odrih sveta, v izbi svojega doma v Svečah, preberite v naslednjem pogovoru. več
Dobesedno:
Hvaležna sem, da sem se znala na pravem mestu in v pravem trenutku prepustiti trenutku inspiracije. Tako kot surfarji, ki se prepustijo valovom. Na eni strani je to sreča, na drugi strani pa tudi napor, da človek izkoristi ponujene priložnosti.
Žirija pri izbiranju zmagovalcev govorniškega natečaja ob Tischlerjevi nagradi ni imela lahkega dela. Prevladovala je kakovost. Ugotoviti pa je morala tudi, da so se ga udeležile samo dijakinje. Na sklepnem tekmovanju so nastopile naslednje kandidatke: Katarina Lomšek, Lejla Rakovič (Višja šola za gospodarske poklice), Luzia Sadjak, Špela Lunar (Dvojezična zvezna trgovska akademija), Renate Boschitz, Amina Majetić (Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence). več
Sinoči je bila v Cankarjevem domu osrednja državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so tudi uradno razglasili dobitnice in dobitnike malih in velikih Prešernovih nagrad. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je povedal, da je proslava namenjena lepoti, ljubezni in poeziji, saj "nas k temu zavezuje Prešernova dediščina". Večer pa da pripada "osmerici odličnikov": dobitnikoma Prešernove nagrade balerini Mateji Rebolj in slikarju Kosti Gatniku ter nagrajencem Prešernovega sklada plesalki Maji Delak, igralki Barbara Cerar, pesniku Miklavžu Komelju, skladatelju Aldu Kumarju, igralcu Petru Musevskemu ter gledališkemu in literarnemu ustvarjalcu Andreju Rozmanu – Rozi. siol-novice (STA)
V uvodniku zadnje številke NG si Danijel Devetak postavlja vprašanje, "kakšna je naša kultura oz. kultura, v kateri nam je dano živeti". Novi Matajur sporoča, da "slovenska manjšina v Furlaniji Julijski krajini tvorno in večkrat na izviren način prispeva k oblikovanju in bogatenju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Tako beneškim kot porabskim Slovencem zgodovina in geografska lega narekujeta posebno poslanstvo: ohranjati slovenski kulturni in jezikovni izraz na robovih slovenskega jezikovnega prostora. "Če pa zgibimo svojo rejč, zgibimo velki tau svoje kulture tö, vse tisto, ka se je po stau lej¬taj nabralo v knjigaj… Tauga se moramo trno abati". Novi glasNovi MatajurPorabje
V nostalgiji po umetnostni klasiki je Ksenja Hočevar ob kulturnem prazniku vprašala nekatere vidne ustvarjalce z različnih umetniških področij, ali je Bog v sodobni umetnosti sploh še navzoč. Čeprav se zdi, da je v postmoderni umetnosti "njen anarhizem in hermetizem le kaprica vsega presitih razvratnih umetnjakarjev", so odgovori "presenetljivi". Mitja Čander (urednik): Božja sled domuje na samem robu besed, Ivo Ban (ravnatelj Drame): V gledališču je Bog kar naprej navzoč, saj bedi nad talenti, ki jih je podelil gledališkim umetnikom, Pavle Ravnohrib (igralec): Umetnost razumem kot najbolj neposreden stik z božjim, Martina Batič (umetniški vodja): Bog je absolutno prisoten v glasbi! … Družina
Večer pred kulturnim praznikom "slavist Franc Drolc v kranjskem Prešernovem gaju, ob pesnikovem nagrobniku, razmišlja. Na glas. Govori". Že od leta 1983 (prej Črtomirj Zorec) "vsako leto več ljudem namenja trenutke tišine, trenutke tišine za Prešerna. Ki so pospremljeni s pesmijo Prešernovega akademskega zbora. Jedrnate, poglobljene, iskre, esejistične misli o občudovanem literatu". Lani je Gorenjski muzej izdal Drolčevo "pahljačo globinskih poseganj v Prešernovo tkivo", knjižico - Trenutki tišine za Prešerna - govorov iz let 1989 do 2009 (iz prvih let so se nekje "založili"). Pravi, da se počasi poslavlja, a ne še (ob 17.30 uri) nocoj. (govor prešeren, str. 17):
Nedelo
Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob dnevu slovenske kulture je bila letos samo v Občinskem gledališču v Tržiču (iz znanih razlogov ne bo ponovitev v Gorici in Trstu), vendar z jasno sporočilnostjo in "s pogledom, uprtim v prihodnost. Z zavestjo, da bomo, kot je želel že Primož Trubar, `stali inu obstali´, a le, če bomo ostali zvesti jeziku in kulturi". Druga prijetna novost proslave - slavnostna govornica je bila Tatjana Rojc, kulturni program pa je oblikovala gledališka šola Studio Art -, je bila, kot piše Poljanka Dolhar, podelitev posebnih priznanj za dosežke na kulturnem področju; strokovna komisija ju je podelila beneški kulturni delavki Donatelli Ruttar in pisatelju Borisu Pahorju iz Trsta. Primorski dnevnik
Ob slovenskem kulturnem prazniku že poteka vrsta prireditev. Tudi odbor DZ za kulturo je pred veliko dvorano državnega zbora včeraj priredil tradicionalno proslavo, ministrica Majda Širca je na Prevaljah spregovorila na osrednji proslavi občin Mežiške doline, v Galeriji Prešernove hiše v Kranju so že v četrtek odprli tradicionalno dokumentarno razstavo lanskoletnih Prešernovih nagrajencev... Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo jutri ob 20. uri (TV prenos) v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma državna proslava Stopaš, je slika v srcu... (iz verzov Milana Jesiha), na kateri bodo slavnostno podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. (Pred slovenskim kulturnim praznikom, str. 15):
Delo
e-Delo /8. febr.Dnevnik /9. febr.
Včeraj so v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) odprli tri razstave s skupnim naslovom Knjige, ki bo ma ogled do 15. marca. Osrednja, z naslovom Knjige, takšne in drugačne, je v Knjižnem razstavišču UKM, razstavljene pa so "otroške knjige, miniaturke, drzne knjige, posebne vezave, drugačne po vsebini, knjige za slepe in zvočne knjige, drugačne po jeziku, žlahtne - stare knjige, nabožne knjige, elektronske knjige". V avli so razstavljeni slovenski plakati za knjigo, ki jih hrani Zbirka drobnih tiskov Enote za domoznanstvo UKM, v Likovnem razstavišču pa je na ogled izbor Slik iz naslovnic knjižne zbirke Piramida založbe Litera, ki jih dopolnjujejo odlomki besedil. Večer
20.12. | Priprava na božič Opazovalcu političnega in družbenega razvoja doma in po svetu se prav v teh dneh ponuja vrsta tem, ki bi jih lahko, ki bi jih pravzaprav moral komentirati. Stojimo pa tik pred božičem, ki nas vabi k prekinitvi vsakdana, k tišini in premišljevanju, k pozornosti do najbližjih, h igranju ali klepetanju z otroci in mladinci, nenazadnje tudi k poglobitvi odnosa do… več
Tischlerjev nagrada Bernardi Fink
05.02.
Celovec
h galeriji
En dan v življenju duhovnika
29.12.
Pliberk
h galeriji
Nove orgle
26.11.
Št. Jakob v Rožu
h galeriji
Po Hemini poti
04.11.
Metnitz/Krka
h galeriji
Turneja Okteta Suha po Argentini
25.09.
Argentina
h galeriji
Gustav Januš praznuje 70-letnico
25.09.
Rožek
h galeriji
30 let Tedna mladih umetnikov
31.07.
Rebrca
h galeriji
Zaključna prireditev Jezikovnih počitnic
22.07.
Novo mesto
h galeriji
Predstavljamo: družinska priloga s težiščem redovništvo
Vsebina: S. Regina Tolmaier o redovništvu - Benediktinci v Limbušu (p. Edmund Wagenhofer) - Šolske sestre v Pliberku… več
Božična priloga: glavna tema - leto duhovnikov Božična priloga Nedelje ima letos težiščno tematiko: leto duhovnikov. Nedelja je spremljala dekana Ivana Olipa na en navaden delovni dan. Preberite reportažo: en dan v življenju duhovnika. Klaus Einspieler: kako naj bi bila duhovniška služba. V prilogi najdete poleg tega… več
Predstavljamo - družinska priloga: Kdo si, tujec? V pogovorih z begunci, azilanti, migranti, priseljenci – mnogo je statusov, ki so si po pravicah in dolžnostih zelo različni – sem slišala veliko trpkih življenjskih zgodb. Žalostni, travmatični, zapostavljeni, zasovraženi, potisnjeni ob rob, obrekovani kot zločinci in zajedavci se… več
Predstavljamo: družinska priloga - POČITEK Počitek Bliža se čas počitnic in z njimi čas oddiha, brezdelja. Ob veliki napetosti na delovnih mestih in naglici, ki nas tare, pa postaja vedno bolj odločilen tisti “kratek počitek” – večerne ure po službi, odmorček med eno in drugo… več
Predstavljamo - Kulturna priloga: Kugyjev razred Tema: Več jezikov, več zmag Ob 10-letnici Kugyjevih razredov Slovenske gimnazije v Celovcu. Jože Valeško - Kratki val: Če bi oči imele dušo, bi ti videl (Bogdan Borčič v Tinjah). Poglejmo čez plot: Simon Inzko. Peter Fantur o literarni nagradi… več
Predstavljamo - družinska priloga: Tema: AGRESIJE - Od kod? Kaj storiti? Na vedno večje nasilje odgovarjajo šole in vzgojitelji z odgovorno preventivo, ki se kaže v raznih projektih. Vsi so namenjeni mladim, da bi se naučili med seboj nenasilno komunicirati in odkriti, kako prikrito prihaja nasilje v njihovo življenje. Tej, vedno… več
Predstavljamo - kulturna priloga: Musica sacra Glavna tema: Cerkvena glasba med starim in novim
Jože Valeško - Zarjaveli zakramenti; Osredki: šmarnice in hišne orgle; Klaus Einspieler o izzivih za cerkveno glasbo 21. stoletja; Na svetlo dano: Mirko Isop, Poglejmo čez plot: Marcos Fink.
… več
Prazni grob Dva dogodka veljata občini kot temelja njene vere v vstajenje Jezusa Kristusa:… več
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
TOREK, 