NA SVETLO DANO - Pesmi in proza vseh udeležencev literarnega natečaja ob Tischlerjevi nagradi 2010
Zrcalo odraslih; Stanko Wakounig, Kristijan Sadnikar, Teodor Domej in Peter Fantur
Portret : Nina Zdouc in Kvina Hutterer
Pod geslom »Skupno verovati« bo od 6. do 14. marca v dekaniji Dobrla vas potekal kontaktni teden. V petnajstih farah dekanije se bo zvrstilo 40 prireditev. Organizatorji kontaktnega tedna so pri pripravah posebno pozornost namenili medsebojnemu srečanju in srečanju z Bogom. Kontaktni teden bo s svojimi obiski, srečanji in obhajanjem sv. maš sooblikoval krški škof Alois Schwarz. Od otvoritvene maše v Št. Primožu prek srečanj z raznimi skupinami do obiskov po ljudskih šolah bo škof obiskal vse fare dekanije in na 25-ih krajih ljudem spregovoril o upanju, ki navdihuje verujoče.
Piše Poldej Zunder
V dobrolski dekaniji bomo praznovali teden, v katerem naj vzcveti krščanska skupnost vseh, ki živijo božjo besedo, ki iščejo luč življenja, ki dvomijo, ki čutijo težo življenja. Človek je bitje upanja, živo upanje pa sloni na ljubezni. Ljubezen je postala človek, bila je križana in je vstala od mrtvih. Prejeli smo dar učlovečene ljubezni, zanjo smo odgovorni – izpričati smemo božjo, človeško ljubezen.
Naša umetnica Nežika Novak nam je podarila delo, v katerem smemo videti mnogo resničnosti življenja, spoznati, da je naše življenje položeno v božjo roko. Kot kristjani smemo občutiti, da je Bog položil roko na naše življenje.
Če je morda v trdem metežu vsakdanjega življenja ne čutimo, ko živimo brebrižnost, upornost, izbiramo korake ponosa, se znajdemo v deželi, kjer se sliši otožna pesem nevere, kljub temu vemo, Bog je vstopil v Jezusu v zemeljsko življenje z vsemi omejitvami in težavami. Prerok Jeremija pravi: »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.«
Roka nam pove, da smo bili po ljubečih starših sprejeti v objem življenja. Je znamenje, ki nas napolnjuje z optimizmom. Kjer si podamo roko, je navzoča ljubezen, je navzoče odpuščanje, nova pot sožitja.
Nad roko vidimo označeno skupnost ljudi, vernih, nevernih, ob katerih doživljamo, da smemo biti dobri, odprti, iskreni sopotniki. S Tonetom Pavčkom smemo reči:
»Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
ne da bi slepi v temi
na križpotjih zašli
s pravega pota.«
Želimo, da bi v tem tednu vsak izmed nas doživel najbolj pomembno: »Bog ne odrešuje avtomatično. Izročiti mu moramo svojo nesrečno situacijo, svoje neodrešene vzorce, svoje strahove in blokade, da more na meni uresničiti moje odrešenje.« (Anselm Grün)
Na novo hočemo odkriti domačo župnijo – domačo cerkev. Vsaka iskrica lepega in plemenitega, ki jo smemo doživeti v domači župniji, naj pomnoži med nami prijateljstvo, dobrotljivost in lepo sožitje. Mnogo dobrih ljudi je na delu – srčna dobrota jih vodi, da vedno znova ustvarjajo dobro atmosfero po naših vaseh.
Veselimo se, da so naše župnije celice, kjer se dogaja veliko lepega in spodbudnega, kjer se kruh ljubezni pomnožuje, kjer dobrota ni prazna beseda.
Nežika nas vleče v spoznanje, da se naša skupna pot dopolni v posebni luči, ki nam je podarjena. Dobrino vere, ki jo od svetega krsta nosimo v srcu, smemo izpričati v skupnosti župnije in dekanije. V pozdravnih besedah našega škofa dr. Aloisa Schwarza beremo: »Nihče ne more verovati sam zase. Človek potrebuje sočloveka. Kdor se sočloveku odpre, bo spoznal povezovalno moč vere, ki združuje različne ljudi.«
Dekanija Dobrla vas je ena večjih dekanij na Koroškem. Kakšna je povezanost med farami?
Dekan Sticker: Dekanijska zavest ni zelo razvita. Vzrok temu je, da so šele po koncilu laiki zavestno stopili v cerkveno strukturo. Z nastankom župnijskih svetov je postala dekanija bolj pomembna.
Kontaktni teden je namenjen predvsem srečanju – srečanju z ljudmi, z Bogom in tudi s škofom?
Dekan Sticker: V pripravljalni skupini je bilo čutiti potrebo po srečanjih. Premalo je dobro pripraviti in obiskati prireditve v domači fari. Želimo si, da bi se člani far premikali, da bi ljudje obiskali prireditve v drugih farah. Kontaktni teden daje priložnost spoznati fare dekanije, saj mnogo ljudi ne ve, kako velika je naša dekanija in katere fare so v njej združene.
Kakšni so vsebinski poudarki kontaktnega tedna?
Dekan Sticker: Upamo, da bo kontaktni teden dal nov vzgib, da se vernost ohrani in poglobi. V pripravah se nam je zdelo pomembno, da poudarimo leto duhovnikov, ki ga je razglasil papež. Za nas duhovnike je izziv, da se poglobimo v sporočilo arškega župnika Janeza Marijae Vijaneja, ki je zavetnik in patron župnikov, in v njem odkrijemo, kaj je središče in težišče duhovništva. V slovenščini imamo za duhovnika lep izraz – mašnik. To nazorno pove, da je maša glavno opravilo, središče duhovništva.
Kaj želite, da bi ljudje doživeli v tem tednu?
Dekan Sticker: : Želimo si, da bi kontaktni teden razgibal dekanijo, prireditve in ponudbe pa naj bi ljudem dale občutek, da je lepo verovati. V Cerkvi smo poklicani, da – ob vsej krizi – dajemo ljudem življenjsko radost. Da bi ljudje spet odkrili duhovne vrednote, da bi našli dostop do Boga. Kontaktni teden je namenjen srečanju. Beseda srečanje pa nosi v sebi besedo sreča. Prinašajmo torej srečo sočloveku.
IZ VSEBINE
Helmut Blažej o pomoči za Ukrajino ZADEVE SRCA - pobuda za zdrav način žviljenja; Marija in Robert Hedenik: Besede poživljajo najino ljubezen; Marija Makarovič o ljudski medicini; Stara šola v Kapli ob Dravi: Ko se spojijo hrana, pijača in pogovor; Franc Kattnig je bil poosebljena Mohorjeva knjiga
IZ VSEBINE: • Tatjana Angerer: Najboljši kruh so mati pekli • Emil Krištof o juhi, ki je zbudila koroško podzavest • Lojze Wieser kuha polento in jo zabeli s hrustljavimi založniškimi in literarnimi ocvirki • Nataša Partl: Pogača je več kot recept • Janez Bogataj: Na Gorenjskem je fletno in okusno
»To nagrado želim posvetiti vsem ženam in možem, ki že celo življenje bolj ali manj skrito in trdo delajo za slovensko narodno skupnost na Koroškem, pa ne bodo nikoli prejeli te ali kake druge nagrade. Njim se imamo zahvaliti, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem živa in trdna.« – Tako Bernarda Fink v svojih zahvalnih besedah ob prejemu letošnje Tischlerjeve nagrade, v četrtek, 28. janaurja. Oglejte si nekaj fotografij s podelitve. h galeriji
Državni zbor je z 48 glasovi za in 30 proti sprejel novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, da bo tako država celovito vendarle lahko celovito uredila položaj tako imenovanih izbrisanih (zavrnjena so bila dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa). Ministrica Katarina Kresal je povedala, da je "namen zakona, skladno z vrsto odločb ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, celovito urediti tisti del krivic izbrisanih prebivalcev, ki se nanašajo na njihov odvzet status izpred 18 let… Z zakonom ničesar nikomur ne podarjamo, ne odškodnin, ne državljanstev, ne volilne pravice". DnevnikVečere-Delo
Začelo se je oddajanje (obvezno elektronsko izpolnjevanih zbirnih vlog, namenjenih kmetom, ki nameravajo letos vlagati zahtevke za katerikoli ukrep kmetijske politike (blokirana bodo tista kmetijska gospodarstva, ki nimajo urejenega stanja v registru). Med novostmi letošnjih ukrepov bo uvedba dodatnega plačila za mleko za gorsko-višinske in strme kmetije ter podpora za ohranitev živinoreje na gospodarstvih s travinjem, postopno pa bodo začeli uvajati še spremembe sistema plačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja. Lani je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izplačala 354 milijonov evrov, od tega 231,5 milijona iz evropskih skladov. Večer
Pevska revija, ki jo pod imenom Koroška poje pripravlja Krščanska kulturna zveza (KKZ), je letos izzvenela v slovenskih narečjih, od koroškega v Sloveniji in Avstriji (iz Podjune: kvintet Rapatz in MPZ Foltej Hartman, Roža: Rožanski muzikanti, PS Didldumdaj in PZ Vaščano pojo in Zilje: kvintet s Karnice) do narečij Slovencev (iz Benečije, Rezije in Istre, ki jih je zapel MePZ Hrast iz Doberdoba) v Italiji. Janko Zerzer, predsednik KKZ, je namreč "opozoril na grozeče izginjanje slovenskih narečij predvsem v slovenskem zamejstvu", zato je bila revija "tudi pomemben impulz za čim večje spoštovanje domače govorice in prelepe slovenske pesmi". Primorski dnevnik
V Centru in Galeriji P74 bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo ilustratorke Lile Prap. Na razstavnih stenah bo "aktualna ilustracija, vizualiziran otroški svet iz avtorskih otroških slikanic, kakršnega je uspela izoblikovati mednarodno najprodornejša /predlani so na Japonskem po knjigi Zakaj? posneli 26 delov risane serije, ki jo bodo v okviru festivala Pravljice danes 2010 (Delo, str. 16) tudi predvajali v Kinodvoru/ slovenska pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik, veliko bolj znana kot Lila Prap". Med njenimi ilustracijami za otroške knjige so najbolj znane Živalske uspavanke, Zakaj?, 1001 pravljica, Moj očka, Male živali in Dinozavri!?... LilaPrapR, str. 16;
Delo)
Dnevnik
Tema današnjega mednarodnega dneva žensk je Enake pravice, enake možnosti: napredek za vse. V stotih letih, odkar so se ženske začele boriti za svoje pravice, je bil sicer res dosežen napredek, a se kljub temu morajo ženske še vedno boriti za enake stvari kot takrat: zagotovitev enakosti med spoloma, za enako plačilo za enako delo - ženske v Evropi, kot je pokazala zadnja raziskava Eurobarometra, za enako delo zaslužijo okoli 18 odstotkov manj kot moški -, za dostop do družbeno vrednotenih položajev (tudi v Sloveniji je še vedno slaba zastopanost žensk na vodstvenih in vodilnih položajih, pa tudi majhen delež politično aktivnih žensk). Večere-DružinaDnevnik /9. marecNovi glas /9. marec
Pri KUD Apokalipsa sta izšli dve novi literarni deli, feministična študija Pavla Barše Gospostvo človeka in želja ženske - Feminizem med psihoanalizo in poststrukturalizmom ter pesniški prvenec Martine Soldo Potapljač, izšla pa je tudi trojna številka revije Apokalipsa. Pavel Barša, predavatelj na praški Karlovi univerzi, ponuja pregled razvojnih poti feminizma v 20. stoletju, pri tem pa "ne zabeleži le dosežkov teh smeri, temveč jih obenem razloži, komentira, umešča v skupno matrico premišljevanja, prikaže, v čem je vrednost feminizma, ter opozarja, katera vprašanja je kakšna smer pustila odprta in kako se je na ta navezala naslednja predstavnica in jih kritično obdelala". Dnevnik
V Velenju je bilo ustanovljeno združenje prikazovalcev umetniškega filma (Delo, str. 9) Art kino mreža. Ustanovitve združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije (filmskih gledališč) se je udeležilo19 članov, za predsednico pa so izvolili Marjano Štalekar. Art kino mreža želi s člani združenja, ki svojo dejavnost opravljajo v različnih večjih in manjših urbanih središčih, vzpostaviti "aktivno, moderno in učinkovito mrežo kinematografov, ki bo svojim članom v pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti". Eden prvih projektov bo izobraževanje o filmu. Večer
20.12. | Priprava na božič Opazovalcu političnega in družbenega razvoja doma in po svetu se prav v teh dneh ponuja vrsta tem, ki bi jih lahko, ki bi jih pravzaprav moral komentirati. Stojimo pa tik pred božičem, ki nas vabi k prekinitvi vsakdana, k tišini in premišljevanju, k pozornosti do najbližjih, h igranju ali klepetanju z otroci in mladinci, nenazadnje tudi k poglobitvi odnosa do… več
Tischlerjev nagrada Bernardi Fink
05.02.
Celovec
h galeriji
En dan v življenju duhovnika
29.12.
Pliberk
h galeriji
Nove orgle
26.11.
Št. Jakob v Rožu
h galeriji
Po Hemini poti
04.11.
Metnitz/Krka
h galeriji
Turneja Okteta Suha po Argentini
25.09.
Argentina
h galeriji
Gustav Januš praznuje 70-letnico
25.09.
Rožek
h galeriji
30 let Tedna mladih umetnikov
31.07.
Rebrca
h galeriji
Zaključna prireditev Jezikovnih počitnic
22.07.
Novo mesto
h galeriji
Predstavljamo: Kulturna priloga - Mlada ustvarjalnost NA SVETLO DANO - Pesmi in proza vseh udeležencev literarnega natečaja ob Tischlerjevi nagradi 2010
Zrcalo odraslih; Stanko Wakounig, Kristijan Sadnikar, Teodor Domej in Peter Fantur
Portret : Nina Zdouc in Kvina… več
Predstavljamo: Družinska priloga o srčnih zadevah
IZ VSEBINE
Helmut Blažej o pomoči za Ukrajino ZADEVE SRCA - pobuda za zdrav način žviljenja;… več
Predstavljamo: Kulturna priloga na temo - Kulinarika in literatura
IZ VSEBINE: • Tatjana Angerer: Najboljši kruh so mati pekli • Emil Krištof o juhi, ki je zbudila koroško podzavest… več
Predstavljamo: družinska priloga s težiščem redovništvo
Vsebina: S. Regina Tolmaier o redovništvu - Benediktinci v Limbušu (p. Edmund Wagenhofer) - Šolske sestre v Pliberku… več
Božična priloga: glavna tema - leto duhovnikov Božična priloga Nedelje ima letos težiščno tematiko: leto duhovnikov. Nedelja je spremljala dekana Ivana Olipa na en navaden delovni dan. Preberite reportažo: en dan v življenju duhovnika. Klaus Einspieler: kako naj bi bila duhovniška služba. V prilogi najdete poleg tega… več
Predstavljamo - družinska priloga: Kdo si, tujec? V pogovorih z begunci, azilanti, migranti, priseljenci – mnogo je statusov, ki so si po pravicah in dolžnostih zelo različni – sem slišala veliko trpkih življenjskih zgodb. Žalostni, travmatični, zapostavljeni, zasovraženi, potisnjeni ob rob, obrekovani kot zločinci in zajedavci se… več
Predstavljamo: družinska priloga - POČITEK Počitek Bliža se čas počitnic in z njimi čas oddiha, brezdelja. Ob veliki napetosti na delovnih mestih in naglici, ki nas tare, pa postaja vedno bolj odločilen tisti “kratek počitek” – večerne ure po službi, odmorček med eno in drugo… več
Predstavljamo - Kulturna priloga: Kugyjev razred Tema: Več jezikov, več zmag Ob 10-letnici Kugyjevih razredov Slovenske gimnazije v Celovcu. Jože Valeško - Kratki val: Če bi oči imele dušo, bi ti videl (Bogdan Borčič v Tinjah). Poglejmo čez plot: Simon Inzko. Peter Fantur o literarni nagradi… več
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SREDA,