<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0"
    xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
    xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
    xmlns:admin="http://webns.net/mvcb/"
    xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">

    <channel>
    
    <title>Nedelja Blog Hanzi Tomažič</title>
    <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_tomazic/</link>
    <dc:language>sl</dc:language>
    <dc:creator>Hanzi Tomažič</dc:creator>
    <dc:rights>Copyright 2009</dc:rights>
    <dc:date>2009-12-24T10:27:00+01:00</dc:date>
    <admin:generatorAgent rdf:resource="http://www.nedelja.at/" />
    

    <item>
      <title>Blagoslovljene božične praznike</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/blagoslovljene_boine_praznike/</link>
      <description>V mojem imenu in v imenu celotnega uredništva ter uprave Nedelje vam, drage bralke in dragi bralci, želim blagoslovljene, mirne in srečne božične praznike in zdravo novo leto 2010. 

Preberite v nadaljevanju božične misli našega izdajatelja mag. Tonča Rosenzopf&#45;Janka, ravnatelja slovenskega Dušnopastirskega urada.</description>
      <dc:date>2009-12-24T09:27:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Tako ne 02!</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/tako_ne_02/</link>
      <description>Komentarja  našega dolgoletnega zaslužnega komentatorja Jožeta Wakouniga, ki je tudi predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev, ne objavljamo zato, da bi povečali zmedo, temveč zato, ker izraža mnenje določenega dela znotraj narodne skupnosti in ker je pač eksemplaričen primer, kako v zadnjih tednih in mesecih (ali ne celo v zadnjih letih?) poteka razprava znotraj narodne skupnosti. Da bo jasno: Nedelja takega „razpravljanja“ tako po načinu kot po vsebini ne more in tudi ne bo odobravala, ker smo prepričani, da samo povečuje razhajanja znotraj narodne skupnosti in v dialogu z narodom sosedom vodi v slepo ulico.

O konsenzni skupini in dveh predsednikih osrednjih organizacij lahko imamo različna mnenja (prav tako kot o delovanju tretjega predsednika), toda to, da jima nenehno podtikajo podkupljivost, kaže, da pred vsako vsebinsko razpravo stoji osebno obračunavanje, ki – in to si upam reči – veliki večini naših ljudi še kako preseda. Da potem komentator, ki v prvem odstavku upravičeno opozarja na katastrofo slovenskega naroda ob usodni državljanski vojni v letih 1941 do 1945, v zvezi s konsenzno skupino uporablja pojem »kolaboracija«, s katerim je komunistični totalitarizem vsa povojna leta stigmatiziral in zapostavljal del slovenskega naroda, kaže, kako dramatično se je v vsej tej debati izgubilo vsakršno merilo sorazmernosti in poštenosti. 

In s tem smo pri vsebinskem delu razprave. Prav dobro razumem vse tiste, ki so do nemških članov konsenzne skupine zadržani, ker jih pač živo povezujejo z bolečino in s ponižanjem, ki sta bila posledica delovanja teh ljudi. Toda: ali nima svojo logiko, da se proces, ki mora biti gotovo širši in ne omejen zgolj na to skupino, v njem pa mora biti možna tudi razprava o pravičnosti, na simbolni ravni začne prav s temi ljudmi. Na svetu je nešteto primerov, kjer se je prav s simbolnimi gestami nekdanjih sovražnikov začel širši družbeni proces, ki je potem trajen, ker zajame sredino družbe in se tam utrdi. Za to gre: za trajno spremembo mišljenja in drže ne samo pri posameznikih, temveč pri tako velikem številu ljudi, da bi lahko govorili o pravem družbenem premiku. 

Pred dobrim letom sem v Celovcu obiskal tako imenovano „Tomaževo mašo“, pri kateri sta imela nagovor dr. Feld­ner in dr. Sturm, po maši pa je bil v farni dvorani še pogovor. Zbralo se je okrog 50 Celovčanov, vsi nemško govoreči, sam sem poznal le  dobro peščico. Verniki, ki so se javljali k besedi, niso spraševali o podrobnostih te ali druge rešitve, temveč je bilo vseskozi čutiti, kako so bili veseli in navdušeni, da je bilo možno razmišljati drugače, kot je to prikazovala in prikazuje vladajoča koroška politična elita. In ni naključje, da sta bili večkrat omenjeni imeni konsenznih dvojčkov Waldstein/Inzko, saj je sinodalno sporočilo sprave in sožitja (ki je, mimogrede, tudi temeljilo na simbolni gesti dr. Inzka) ob vseh pomanjkljivostih v koroški Cerkvi živo tudi po vseh teh desetletjih. Iz te globoke, lastne zgodovinske izkušnje katoliška Cerkev podobno kot druge družbene ustanove, kot sta koroška delavska in gospodarska zbornica, podpira spodbude, ki širijo zavest, da mora ta dežela premagati travme preteklosti.

To označiti kot akcionizem, ali, še bolj absurdno, kot bližino z oblastnim strojem v deželi, je podobno problematično, kot v vseh dejanjih konsenzne skupine videti legitimiranje desnega ekstremizma in vse mogoče zarote ter prefinjene načrte germanizacije. S to retoriko iz ropotarnice zgodovine, ki jo najdemo tudi v tiskovnih izjavah Narodnega sveta, si ta naša osrednja zastopniška organizacija sami sebi najbolj škoduje. Vsak bo razumel, da Narodni svet ne sodeluje pri konsenzni skupini, toda jasno je, da bi namesto trošenja zarotniških scenarijev in zmerjanje vsega in vsakogar v prihodnost usmerjeno delovanje bilo prav v širjenju dialoga v družbeno sredino. Zato je prav, da bi jim čim več ljudi povedalo: Tako ne!</description>
      <dc:date>2009-11-04T11:14:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Počitniško mesto pri Nedelji</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/poitniko_mesto_pri_nedelji/</link>
      <description>Drage mlade bralke, dragi mladi bralci spletne strani Nedelje!

Ta teden smo v tiskani izdaji objavili letošnji razpis za počitniško delo pri Nedelji. Tako približno do sredi maja naj bi imeli (pismene) prošnje, da bo potem do konec maja jasno koga bomo letos vzeli za počitniško delo. Letos sem se odločil, da bomo oddali spet tri delovnih mest, vsaka počitniška praksa bo trajala en mesec. Povedati moram, da smo v preteklih letih imeli vedno izredno motivirane in razgledane počitniške praktikante, tako, da smo na uredništvu že zelo radovedni kdo se bo letos prijavil, hkrati pa se že veselimo sodelovanja, saj je nekaj »frišnega vetra« za nas vedno spet nekaj, kar nam pomaga preživeti vroče poletne dneve na uredništvu. Letos bo tudi poletni roman v nekoliko krajši varianti, tako, da bo za praktikante spet malo več neposrednega žurnalističnega dela. 

Takole se glasi razpis: 

POČITNIŠKO DELO PRI NEDELJI 

Bi poleti rad(a) nekaj tednov sodeloval(a) v našem uredništvu ter tako spoznal(a) raznoliko in zanimivo delo časnikarja(ke), poročal(a) o življenju in delovanju Cerkve na Koroš?kem in o dogodkih v slovenski narodni skupnosti?


Imaš veselje za pisanje  in slovenščina Ti tudi ni španska vas, si star(a) vsaj 18 let, rad(a) dela? z računalnikom in internetom, si mobiln(a) in imaš avto ter vozniš?ki izpit, si komunikativen(na) in odprt(a) za novo?


Ponujamo Ti zanimivo počitniško delo s primerno plačo (s socialnim zavarovanjem in z vsemi dajatvami).


Prijave pismeno na naslov: Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec  uredništvo nedelje, redakcija@nedelja.at</description>
      <dc:date>2009-05-12T12:39:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Blagoslovljene velikonočne praznike</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/blagoslovljene_velikonone_praznike/</link>
      <description>...želim v mojem imenu in v imenu vseh urednikov in urednic Nedelje vsem našim bralcem, raznašalcem in sodelavcem. 

Za praznični dni vam posredujem misli našega izdajatelja v velikonočni številki Nedelje. 

TONČ ROSENZOPF&#45;JANK 

Svetli trenutki

Že v mirnih, urejenih časih je težko verovati v to, kar je dobro. V krizi pa je to skoraj nemogoče. Slabe novice, ki prihajajo dan za dnem, človeka vznemirjajo in pritiskajo k tlom.</description>
      <dc:date>2009-04-11T08:35:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Za slovenščino, ki seže do srca</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/za_slovenino_ki_see_do_srca/</link>
      <description>Ko smo ga dan po njegovem 85. rojstnem dnevu obiskali na njegovem domu v Srejah pri Škocjanu, smo ga seveda našli pri delu – sredi njegovih knjig in z računalnikom, na katerega se ni samo navadil, temveč ga sedaj s svojimi 85&#45;imi tudi virtuozno obvlada. In če bi prišli na sam rojstni dan, ne bi bilo dosti drugače  – France Vrbinc šteje namreč med tiste upokojence, ki jih delo ohranja telesno in duhovno čile ter budne. No, malo se moram popraviti, ne delo kot tako, temveč predmet dela ima take učinke, saj ni nič bolj osvežujočega, kot je vedno živa in spreminjajoča se slovenščina. Mi ne verjamete? Pa preberite, kaj je napisal recenzent Vrbinčeve knjige »365 x slovensko« Marjan Kordaš v najnovejši številki revije Isis, glasilu Zdravniške zbornice Slovenije. Uredništvu predlaga, da bi uvedli Vrbinčeve kotičke tudi v reviji za zdravnike, saj bi tako postala ena tistih, »ki ji slovenščina seže do srca, prav v levi prekat pod mitralno zaklopko ter med papilarne mišice. Hemodinamsko koristna in pospešuje pretok skozi možgane.« Prav zato smo pri Nedelji tako ponosni na našo najbolj priljubljeno »znamko« – Vrbinčev tedenski Jezikovni kotiček. In prav zato smo prepričani, da bomo še dolgo lahko prebirali Vrbinčeve jezikovne pripombe in nasvete, tako da jih bo še za tretjo knjigo. Za tretjo? Da, prav v teh urah se v tiskarni sušijo zadnje pole najnovejše Vrbinčeve knjige. V začetku februarja bo v knjigarnah na voljo 2. del Vrbinčeve knjige »365 x slovensko«. Da ima darilo  nekajdnevno zamudo, je jubilant prenesel z veliko mero starostne sproščenosti, le pri nas je bilo nekaj močnega krvnega pritiska. Ali pa je bil le visok krvni pritisk? Na žive razprave, gospod Vrbinc – nam in vam v korist!</description>
      <dc:date>2009-01-28T14:21:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Pogovor z letošnjim Tischlerjevem nagrajencem Poldejem Zundrom</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/pogovor_z_letoshnjim_tischlerjevem_nagrajencem_poldejem_zundrom/</link>
      <description>V najnovejši številki Nedelje sem se pogovarjal z letošnjim Tischlerjevem nagrajencem, z Poldejem Zundrom, ki nagrado prejema kot priznanje »za ves njegov dušnopastirski trud v treh farah, za njegovo vsestransko kulturno delovanje, za njegovo obsežno delo z mladino in oživitev rebrške Komende v Mladinski center«. Vsekakor zanimiv pogovor, saj Poldej vpleta v odgovore marsikakšen zaklad iz svojega neizmernega literanega arhiva. Trije citati so mi posebej všeč: Zundrovi motivi za kulturno ustvarjanje se zrcalijo v izreku Mileta Koruna: »Menim, da je vsak še tako boren gledališki akt boj za urejenost. Za smisel. Za zmago nad praznino. Je zmaga … nad nečim že.« Peter Ternovšek mu je za novoletno voščilo napisal: »Biti z igro, biti z Bogom, biti s teatrom, biti s človekom ...«. Pogovor pa konča z odlomkom pesmi pesnice Mile Kačič:

  Če te pokliče Ljubezen,
  prisluhni ji.
  Morebiti
  zadnjikrat slišiš
  njen sirenski glas.

V nadaljevanju lahko preberete pogovor v celoti.</description>
      <dc:date>2009-01-14T14:33:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Blagoslovljeno novo leto</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/blagoslovljeno_novo_leto/</link>
      <description></description>
      <dc:date>2008-12-30T09:27:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Za božič se je rodil Jezus Kristus</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/za_bozhich_se_je_rodil_jezus_kristus/</link>
      <description>Nekatere avstrijske oglaševalske agencije so v letošnjem adventu dale Cerkvi na voljo brezplačni plakatni prostor. »Za božič se je rodil Jezus Kristus. Praznik veselja za ljudi,« se glasi sporočilo, ki so ga škofje dali plakatirati po vsej Avstriji. S svojo jasnostjo sedaj sporočilo konkurira s plakati, ki so polni letečih angelcev, tisočerih lučk, z motivi najnovejših parfumov, še boljših televizorjev in posebno romantično oblikovanih darilnih bonov za spodnje perilo. Skratka, z obljubami vse novodobne šare, ki se tudi letos – kriza gor, kriza dol – izvrstno prodaja. 

In tako se naenkrat tudi na stenah za plakatiranje pokaže prepad med predbožičnim dogajanjem v nakupovalnih centrih in preprostostjo betlehemskega hleva. Na eni strani neverjetno razkošje, na drugi strani nič. Zares nič? Resda je bilo v votlini zgolj najnujnejše za preživetje. Toda poglejmo še enkrat: v hlevu je navzoča materina varnost in hrana, skrbnost in pozornost staršev, nekaj toplote od živali, streha nad glavo, otroško veselje preprostih pastirjev in nekaj pozneje spoštovanje modrecev. Zares nič? Ali pa vse, kar človek potrebuje za srečo!

Srečne in vesele božične praznike vam, drage bralke in dragi bralci, iz srca želim v svojem imenu in v imenu svojih kolegov iz uredništva in uprave Nedelje.</description>
      <dc:date>2008-12-18T13:23:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Nov minister za Slovence po svetu se predstavlja</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/nov_minister_za_slovence_po_svetu_se_predstavlja/</link>
      <description>Danes se pred pristojnim odborom Državnega zbora predstavlja kandidat za ministra za Slovence po svetu, akademik in doktor Boštjan Žekš. Na spletnem portalu vest.si najdemo nekaj izjav bodočega ministra kako si zamišlja vodenje svojega resorja. O zamejcih pravi takole: »Med njimi vlada nezupanje, treba je dost obiskov, dost prepričevanja &#45; kakršnikoli formalna reševanja problemov vodijo v še večje težave!« Najraje bi imel, da bi njegovo ministrstvo ne imelo kakšnega denarja za razdeljevati in bi on samo pri drugih ministrstvih sitnaril za pomoč. O svojem imenovanju pa (humoristično) menil tole: »Ko mi je gospod Pahor vprašal, sem rekel da bi bilo to fajn, predvsem zaradi tega ker nisem sposoben za nobeno drugo stvar več ... Sicer pa je »zaslišanje« kandidata trajalo tri ure, med razpravo so veliko govorili o morebitnemu nakupu študentskega doma Korotan na Dunaju. Žekš, ne nasprotuje nakupu Korotana, &quot;če je to dobra kupčija&quot;, če se ve, čemu bo stavba namenjena, kdo bo lastnik in kdo upravitelj.</description>
      <dc:date>2008-11-20T15:03:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Učakali smo novega leta den</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/uakali_smo_novega_leta_den/</link>
      <description>Pa smo dočakali novega leta dan in z njim leto 2008. Glasno, zamišljeno, mirno, pijano, trezno &#45; kakor je pač naneslo. Osebno so mi ti dnevi poleg počitka in trenutkov privatnega oddiha prinesli nekaj posebenih trenutkov izven ustaljenih in tradicionalnih prazničnih dogodtkov. Naj omenim samo božični koncert Bernade Fink na Sveti večer v romarski cerkvi v Podgorjah, ki je z božičnimi pesmi v najrazličnejihš jezkih pričarala nekaj svetovljanstva in širine v ta naš mali koroški svet. Ali pa poslušanje Mozartove Krönungsmesse, ki jo je izvajal celovški stolni zbor pri sklepnem bogoslužju včeraj večer v nabito polni celovški stolnici. Mimogrede: očitno si celovški zbor ob takih poslasticah izposoditudi nekaj legionarjev, tako da sem med izvajalci opazil tudi Gabriela Lipuša in Christiana Filipiča. Vsekakor pravo doživetje za silvestrovo. 

Naš škof je v svoji pridigi med drugim nagovoril tudi tematiko, ki nas bo v tem novem letu v prvem poletju takorekoč skoraj vsak dan spremljala: evropsko nogometno prvenstvo. Škof je napovedal, da bo Cerkev za navijače iz Nemčije, Hrvaške in Poljske &#45; torej države, ki jih bomo gostili v Celovcu &#45; pripravila posebno spiritualne ponudbe. Sploh si težko predstavljamo kako bo potekal tak evropski veledogodek dosebsedno pred našimi vrati, saj Mohorjeva hiša neposredno meji na takoimenovano &quot;ulico navijačev&quot;, kjer se bo ob tekmah zbralo desettisoče ljudi. No vsekakor se mi zdi pomembna misel današnjega komentatorja v koroški Kleine Zeitung, ki meni, da vlic velike zadržanosti, ki so jo pokazali Avstrijci ob odpiranju schengenskih mej, ne škoduje, da bodo sedaj dejansko intenzivno doživeli mednarodni veledogodek. 

No o tem se bomo tudi v našem časopisu še dovolj razpisali. Naj bo zaenkrat dovolj. Moje iskrene želje, drage bralke, dragi bralci, spletnih strani Nedelje vam hočem posredovati ne toliko z besedami, temveč s slikami mojega novoletnega sprehoda in pa pesmijo Selanov, ki sem jo vzel iz najnovejše in zelo priporočljive zgoščenke Zori noč vesela. Predzadnja pesem na zgoščenki pa je novoletno koledniška: Učakali smo novega leta den (harm. Anton Nagele).</description>
      <dc:date>2008-01-01T21:10:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Zakaj je katoliška Cerkev v Sloveniji tako osovražena?</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/zakaj_je_katolika_cerkev_v_sloveniji_tako_osovraena/</link>
      <description>Video posnetek o tiskovni konferenci po sklepu zasedanja. Govori celjski škof Anton Stres. Vir: http://www.vest.si

V začetku tega tedna je v Ljubljani zasedala Slovenska škofovska konferenca. Slovenski škofje so na svojem jesenskem zasedanju največ časa posvetili izrazito negativni podobi Cerkve v širokem delu slovenske javnosti. In to ne z „jamranjem“, temveč s trezno analizo in sklepom, da mora Cerkev ubirati drugačne pristope do javnosti. Slovenija si ne more in si ne sme privoščiti nenehnega kulturnega boja.  

Zanimivo je prebrati izsledke analize, ki jo je na seji predstavil  sociolog dr. Matej Makarovič: 

Dediščina stare miselnosti oziroma posledice, ki jih je zapustil pretekli enoumni družbeni sistem. V komunizmu je bila vernost zasebna zadeva, ki v javnosti ni imela prostora. Posledice nekdanje miselnosti so še navzoče. Dejstvo je, da mnogi Cerkve in njenega poslanstva ne poznajo in to rojeva številne predsodke. 

Drugi razlog je v Cerkvi sami, saj ima v komuniciranju z javnostjo težave. 

Globalni trendi kažejo, da se nahajamo v postmoderni družbi. Zaznamuje jo skeptičen odnos do avtoritet in institucij. Živimo v družbi, v kateri golo preživetje ni več glavna skrb. V postmaterialistični družbi ljudje iščejo duhovne vrednote, kar odpira nove možnosti za oznanjevanje duhovnih vrednot tudi s strani Katoliške Cerkve. 

V nadaljevanju si lahko ogledate nadaljnji video posnetek o vprašanji novinarjev in pa moj komentar:</description>
      <dc:date>2007-11-21T07:38:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Je res Rožman zapečatil Peterletov poraz?</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/je_res_roman_zapeatil_peterletov_poraz/</link>
      <description>Volitve za predsednika Republike Slovenije so torej za nami, prinesle so, v drugi rundi sedaj že kar pričakovano dokaj jasno zmago dr. Danila Türka, vsekakor izkušenega diplomata, ki bo Slovenijo prav gotovo dostojno in dobro zastopal v svetu. Tudi doma bo po vsej verjetnosti le iskal sodelovanje z vlado in se bo izogibal merjenu moči v javnosti. Nekaj drugega je vprašanje na kakšne silnice se bo oprl v ozadju.   

Saj se je v vroči fazi volilnega drugega kroga govorilo, da se naslanja na »močne centre (nekdanje?) oblasti«, ki navzen ali ne nastopajo ali pa kažejo nadvse miren in simpatičen obraz, čeprav v zakulisju znajo potegniti tudi kakšno potezo, ki ni čisto tako prežeta od morale in fairplaja. Vsekakor je dr. Türk je z malenkostnimi izjemami tudi v zadnjem tednu pred volitvam ostajal državniško zadržan, medtem ko je Peterletu navsezadnje škodovalo zaostrovanje, saj je to konec koncev bilo proti njegovi osnovni liniji, ki je bila zgrajena na dveh parametrih: izrazito poudarjanje vprašanj prihodnosti in preseganje mišljenja v blokih desno:levo. Vsekakor pravilno zastavljena strategija, ki pač izhaja iz Peterletove evropske izkušnje, da se volitve zmagajo v sredini, in so zato v skoraj vseh zahodnih demokracijah ideološke razlike med strankami le še marginalne. Jasno je, da tudi pri vseh volitvah v teh državah pride pri volilnem boju, do navidezno ostre polarizacije in še veliko hujšem očrnjevanju »sotekmecev«. Odločilno pa je, da kljub polarizaciji praviloma prihaja do zelo tesnih volilnih rezultatov. V Sloveniji pa 70:30. To kaže, da sedaj mimo parametrov, ki so omejene v vseh analizah – slab rating vladajoče koalicije, porast cen, napake v Peterletovem volilnem štabu, mlačna podpora pomladanskih strank itd, v Sloveniji le delujejo silnice, ki se le razlikujejo od demokracij a`la Avstrija.</description>
      <dc:date>2007-11-13T06:49:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Mokra dobrodošlica papežu</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/mokra_dobrodoshlica_papezhu/</link>
      <description>Vračam se od prve postaje papeževega obiska v Avstriji, od srečanja na dvorišču cerkve »Am Hof«, kjer je približno desettisoč vernikov radostno pozdravilo papeža Benedikta XVI. na Dunaju. 

Ni kaj, srečanja s papežem imajo vedno svojo posebno dinamiko in čar tudi zame, ki se štejem kar se tiče papežih obiskov že k starim mačkom, saj sem jih doživel že kar nekaj. Koliko malih zgodbic vemo na uredništvu povedati o teh doživetji, pri čemer je bilo vedno zanimivo opazovati kakšna je napetost, nervoza in pričakovanje tako pri vernikih, pri novinarjih, predvsem pa pri varnostnikih tik preden papež dejansko pride na kraj prizorišča. 

Zato je bilo zame veliko presenečenje kako se je to godilo danes: sam sem relativno pozno odšel iz tiskovnega centra v Hofburgu na kraj prvega prizorišča, zato sem računal, da bom srečanje zamudil in vprašal sem se ali bom sploh prišel v bližino prireditvenega prostora, saj so ceste  v samem centru Dunaja bile vse zaprte. Pa ni bilo tako: brez problemov sem ob spalirju ljudi, ki so čakali na papeža v znamenitem papamobilu hitro prišel na kraj prireditve. Vmes sem, ko se je zgostila kolona avtomobilov in se je pripeljal papež, brez težav našel mesto tik ob cestni zapori. Uro pred papeževem prihodu je namreč kazalo, da skoraj ne bo ljudi ob progi, kjer se je papež peljal zadnji del s papamobilom po cestah v centru mesta.  Ob samem prihodu pa se je ob cestnih ograjah le zbralo precejšnje število ljudi, toda kot rečeno sem brez težav našel prostor neposredno ob ograji. Tudi na prizorišču samem potem &#45; blagodejno &#45; ni bilo kakih varnostnih ukrepov, tako da sem, čeprav sem prišel tako pozno, prišel v bližino oltarja.</description>
      <dc:date>2007-09-07T13:35:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Zadnji napotki: predvsem topla obleka, dobra obutev</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/zadnji_napotki_predvsem_topla_obleka_dobra_obutev/</link>
      <description>update, 7.9., 7:46: Najprej pogled na vreme: temperature so se čez noč nekoliko povišale in so zdaj na Dunaju nad 10 stopinj, v Marijinem Celju pa pod 10 C. Tako na Dunaju kot v Marijinem Celju pa spet močno dežuje. Današnji časopisi so seveda polni papeža in dogajanja okrog obiska, naj omenim samo en članek: Jože Marketz je v Kleine Zeitung Korošec dneva. No nič bistveno novega v portretu Andreje Bergmann, toda slika je sveža in zanimiva. Sam pa sem na poti na Dunaj, kjer si bom od blizu ogledal prvo postajo papeževega obiska. Predvsem kratek termin ob judovskem spominskem obeležju me zanima: miren in zamišljen trenutek v mogočnem direndaju tega veledogodtka ...


Pogled na vremenske karte nam kaže, da je danes v Marijinem Celju in okolici temperatura bila skozi cel dan le rahlo nad ničlo. Močan dež, ki je padal ponoči, opoldne ni bil več tako intenziven, toda vreme se še ne bo pomirilo. Tudi za soboto je treba računati s to in ono kratko ploho. To pomeni: dobro se je treba pripraviti na to romanje: topla obleka, dobra obutev, predvsem pa pametna zaščita proti vetru in dežju je nujno potrebna. Ker dežniki niso dovoljeni je treba premisliti kakšno naj bo pokrivalo, da boste tudi še po urah koliko toliko suhi in veseli. Hvala Bogu, da prireditev sama ni kot sicer drugače ob takih veledogodkih na kakšnem travniku. Vsi, ki so bili na srednoevropskem katoliškem shodu prav dobro vedno v kaj se v najkrajšem spremeni takšen travnik. Tokrat kot rečeno bo maša s papežem na trgu pred baziliko, kjer je povsod asfalt. Seveda pa je treba upoštevati, da bo tudi nekaj peš hoje od avtobusov do kraja prireditve. Ravnatelj Dušnopastirskega urada Jože Marketz je danes v pogovoru za slovenski radio povedal, da vse romarje čaka lep in slovesen spored in da smo že vsi radovedni, kaj nam ima papež povedati ...</description>
      <dc:date>2007-09-06T14:04:01+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Nova Nedelja: zdaj imate besedo Vi, drage bralke, dragi bralci!</title>
      <link>http://www.nedelja.at/osebno/hanzi_detajl/nova_nedelja_zdaj_imate_besedo_vi_drage_bralke_dragi_bralci/</link>
      <description>Malo je zares tako kot z novorejenčkom &#45; devet mesecev nas je nekako spremljal, skrbi smo se delali, veselili smo se, ob koncu že skoraj nismo mogli več dočakat, sedaj pa je tukaj in nas na uredništvu se lotevajo vse starševske poporodne muhe: utrujenost se meša z veseljem, izčrpanost s ponosom ... Na vsak način ga že radoveno gledajo, tega našega otroka, to novo, za nekatere skorajda prenovo Nedeljo.

Berite kakšne so prve reakcije na obnovljeno Nedeljo. Lahko pa ta članek tudi komentirate in dodate še vaše mnenje. &gt;&gt;</description>
      <dc:date>2007-08-30T21:06:00+01:00</dc:date>
    </item>

    
    </channel>
</rss>