Slovar slovenskega knjižnega jezika pod geslom „zamolčati“ navaja tudi pomen „prenehati govoriti, navadno za krajši čas; obmolkniti“.
Na letošnjem Novoletnem srečanju v Domu katoliške prosvete pa na Knjižnih presojah nismo kaj dosti molčali, čeprav smo govorili o t. i. zamolčanih avtorjih.
V goste je bil med že stalno trojico presojevalcev povabljen še prof. France Pibernik. Kot je znano, uveljavljeni literarni zgodovinar iz Kranja že desetletja raziskuje življenje in delo predvsem tistih slovenskih književnikov, ki jih je komunistični režim v Jugoslaviji pobil, izgnal, prepovedal tiskanje njihovih del ali pa o njih vztrajno molčal. Med njimi so (bili) večinoma mladi katoliški izobraženci: France Balantič, Lojze Grozde, Ivan Hribovšek, Karl Mauser ... Mnoge od njih je osebno poznal tudi naš dr. France Vrbinc, ki o njih pripoveduje še posebej mehko, s srcem dosmrtne nepozabe. Kajti ena zgodba je bolj žalostna od druge. Še prav posebej pretresljive pa so usode pozabljene manjšine znotraj pozabljene manjšine – ustvarjalk, kot sta bili pesnica Ada Škerl in pisateljica Alma M. Karlin. Prva je zgolj zaradi svoje intimne ljubezenske poezije sredi socialno in socialistično usmerjene poetike doživela surovo (ideološko) zavrnitev, druge pa niso marali zato, ker je tudi po 2. svetovni vojni še naprej pisala v nemščini. Znano je, da je morala Škerlova večkrat za (samo)kazen pomivati stopnice, Karlinova pa je umrla še bolj revna kot cerkvena miš.
Želim si, da bi med nas v prihodnje prikapljalo še kaj podobnih, zamolčanih usod. Tudi zato, da ob jutrih jutri ne bomo prenehali govoriti, da se bomo ob jutrih jutri morda vendarle znali kmalu tudi – spraviti.
JERNEJA JEZERNIK, po rojstvu in srcu je Štajerka, doma iz Braslovč. Gimnazijo je obiskovala v Celju. Takrat se je navdušila za Almo Karlin, znamenito svetovno popotnico in pisateljico. V Ljubljani je študirala pri znanem jezikoslovcu Jožetu Toporišiču. Po končanem študiju se je odločila za poučevanje slovenščine v tujini. Tako je nekaj let poučevala v Stuttgartu, Ulmu, Ravensburgu, Tübeningu in nazadnje v Berlinu tretjo generacijo otrok slovenskih zdomcev. Od 1. januarja 2007 je lektorica in urednica pri Nedelji. Pri prenovljeni Nedelji ima sedaj na skrbi otroško stran, poleg tega pa je še sourednica nove kulturne priloge Nedelje
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SOBOTA, 