Morda boste ob koncu zapisa le nejeverno zmajali z glavo in zamahnili z roko, češ, kaj takega pa res ni mogoče, vse je ena sama izmišljotina, pa bom kljub temu tvegala in vam povedala naslednjo zgodbo.
Pred dobrim tednom se je v mojem elektronskem predalu znašla tako nenavadna pošta, da ji gotovo ne bi verjela, če ne bi osebno poznala odpošiljatelja Boštjana Dvóřaka, mladega zdomskega Slovenca iz Berlina.
Sicer iz najinega prijateljevanja vem, da odlično obvlada kar sedemnajst jezikov, med katerimi je tudi severnoameriška indijanska očipvejščina, ki se je v pisni obliki ohranila po zaslugi slovenskega misijonarja Barage, da se navdušuje nad novoletnim plavanjem v kopalkah v ledeni reki Spree in da ima v hladilniku namesto sladoleda po škatlicah zložene bube najbolj eksotičnih metuljev – da pa se v zadnjem času ukvarja tudi z neandertalci in njihovo glasbeno umetnostjo, pa je bil celo za mojo kar precej bujno domišljijo, milo rečeno, prevelik zalogaj ...
A me je, priznam, nazadnje le prepričal. Pred nedavnim so namreč v jami Divje babe v zahodni Sloveniji izkopali neandertalčevo piščal iz kosti jamskega medveda, ki je – znanstveno dokazano – stara najmanj 55.000 let. Varno so jo spravili pod ključ Narodnega muzeja v Ljubljani, in razen peščice raziskovalcev, ki so strastno razpravljali o njenem izvoru, ni vznemirjala nikogar. Bila je zgolj mrtev predmet. Do trenutka, ko jo je Boštjan ugledal v inherentni človekovi lastnosti, v ustvarjalnosti. Nagovoril je Ljubena Dimkaroskega, da je po originalu izdelal kopijo, tudi iz kosti jamskega medveda, ter samozavestno napovedal mednarodno svetovno premiero v igranju na doslej najstarejši znani instrument na svetu, ki bo v sklopu letošnje polnočnice v Slovenski katoliški misiji v Berlinu. Ko se bo prapiščal oglasila, bo s svojo melodijo zaigrala vsem ljudem 55. tisočletij (!) – vsem drugačnim, vsem podobnim ... Vabljeni na koncert!
Spoštovani gospod Stergar!
Tudi vas vse dobro in srečno in zdravo v novem letu. Me veseli, da tako pozorno spremljate Nedeljo, vzorno, ni kaj.
V Berlinu je, kolikor so mi sporočili, šlo za mednarodno premiero igranja na neandertalčevo piščal. Predvsem Slovencem v Berlinu privoščim, da so jo čimbolj uspešno izpeljali.
Vmes me je doseglo tudi sporočilo, tudi iz Berlina, da je kopijo te piščali izdelal dr. Turk, ne pa Dimkaroski.
Saj sem pregledala mnogo spletnih strani okrog te piščali, a (različnih) mnenj je skoraj toliko, koliko je arheologov. Želim jim in nam, da bi se še naprej ukvarjali tako s starostjo in namembnostjo tega instrumenta, zame je pa najpomembneje, da piščal (očitno) je zvenela in zveni. Da izvablja iz človeka (celo drugega izvora) njegov ustvarjalni element. Prej in zdaj, zdaj in prej. Vsem drugačnim in vsem podobnim, kot sem zapisala.
Pa lep pozdrav v zasneženo Ljubljano,
Jerneja
Draga Jerneja!
Spominjam se, da sem že pred letom ali več slišal igrati na piščal iz Divjih bab. Torej v Berlinu vseeno ni šlo za svetovno premiero. V najnovejšem času arheološki starosta Mitja Brodar sicer oporeka dataciji in namembnosti "piščali". Več bi ti znali pojasniti arheologi ali pa vztrajno lastno brskanje po Googlu ali Najdi.si.
Lep pozdrav in Srečno v 2010! Janez Stergar
| Julij 2010 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| S | M | D | M | D | F | S |
| 1 | 2 | 3 | ||||
| 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 |
| 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 |
| 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 |
| 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 |
JERNEJA JEZERNIK, po rojstvu in srcu je Štajerka, doma iz Braslovč. Gimnazijo je obiskovala v Celju. Takrat se je navdušila za Almo Karlin, znamenito svetovno popotnico in pisateljico. V Ljubljani je študirala pri znanem jezikoslovcu Jožetu Toporišiču. Po končanem študiju se je odločila za poučevanje slovenščine v tujini. Tako je nekaj let poučevala v Stuttgartu, Ulmu, Ravensburgu, Tübeningu in nazadnje v Berlinu tretjo generacijo otrok slovenskih zdomcev. Od 1. januarja 2007 je lektorica in urednica pri Nedelji. Pri prenovljeni Nedelji ima sedaj na skrbi otroško stran, poleg tega pa je še sourednica nove kulturne priloge Nedelje
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SOBOTA,