Fins ara, Katalonija
»Bona nit,« nam po katalonsko zaželi lahko noč naš gostitelj Karles. Toda preden me po skoraj dva tisoč prevoženih kilometrih v spanec pogoltne moja prva noč v Igualadi, se vame zagloda globoko vznemirjenje. Kakšen obraz mi bo med načrtovanim večtedenskim potepanjem razkrila Katalonija, ta po pokrajini tako raznovrstna in po ljudeh tako sočna dežela na vzhodu Španije?
več
Odkar sem se preselila v Celovec, iščem knjižnico, ki bi bila dobro založena z nemškimi knjigami. Brez uspeha. Pred nekaj dnevi sem poskusila znova in stopila na turistično-informacijski center v mestno hišo. Pred prijazno gospodično sem razprla zemljevid Celovca, ji v roke potisnila pisalo in jo prosila, naj mi označi, kje ima koroška prestolnica mestno knjižnico, ki bi skrbela za vedoželjnost svojih meščanov. Táko, kot jo ima na primer v Sloveniji ali drugod po Evropi vsako malo večje mesto. »Čudne želje imate,« pripomni, na zemljevid obotavljivo nariše dva krožca, nato pa se posveti drugi stranki. več
Pred nekaj dnevi smo za objavo intervjuja z dr. Wladimirjem Wakounigom o dvo- in večjezičnosti v družinah prosili tudi nadvse angažirano Slovenko iz Avstralije gospo Jožico Gerden, ki se je močno potrudila in poskrbela na objavo na spletnih straneh avstralskih Slovencev. Pravzaprav zgledno in spoštovanja vredno, da se vsi skupaj takole po drobcih, a vendarle trudimo za ohranjevanje našega slovenskega jezika in kulture!
Spletna stran za avstralske je zelo pisana in živahna, hkrati pa je tudi stičišče ne le za avstralske Slovence, temveč za vse Slovence po svetu.
Iskrena hvala, gospa Jožica!
Vi, dragi bralce spletne Nedelje, pa kliknite najprej na »radovednost«, potem pa na http://www.glasslovenije.com.au -
zanimiiiiiiivo bo!
Naša novinarska kolegica Martina Konda, glavna urednica slovenskih oddaj na berlinskem radiu Multikulti, je res oseba, ki zna s srcem in glavo povezovati Slovence po svetu. Tokrat je na slovenskih spletnih straneh Multikultija objavila zanimiv intervju o dvo- in večjezičnosti s prof. dr. Vladimirjem Wakounigom (Nedelja je intervju objavila v redni, 15. številki), katerega avtor je naš Vincenc Gotthardt. Vsi sodelavci pri Nedelji se ji zahvaljujemo za objavo, saj se zavedamo, kako pomembno je gojiti zavest o slovenskem jeziku in slovenski kulturi pri Slovencih na vseh koncih sveta. Oglejte in preberite si slovenske spletne strani na Multikultiju ti vi, lahko pa prisluhnete tudi zanimivim radijskih oddajam v slovenščini. Vse skupaj najdete na naslovu http://www.multikulti.de, potem pa kliknete na SLOVENSKO - in pred vami se odpre zelo zanimiv in zagotovo še malce drugačen slovenski svet!
Danes zjutraj sem na križišču pred Mohorjevo videla čez prehod za pešče počasi korakati upognjenega, zelo starega sivolasega gospoda. Komaj je zmogel čez zeleno, še posebej, ker je v roki nosil ogromen, res veliiiikaaaanski šopek. Ko je srečno prispel na drugo stran ceste, mu je zaradi teže, še bolj pa zaradi opešanih moči, šopek padel na tla. Ko se je nemočno sklonil nadenj, da bi ga pobral, sem mu hotela priskočiti na pomoč. Toda naenkrat me je kot strela ustavil njegov glas: »Prosim, ne dotikajte se ga, je za mojo ženo.« Potem je kdo ve od kod znova zbral dovolj moči, da je šopek pobral sam in počasi odšepal naprej. Meni pa se je ob tem iz srca izžvižgala znana balada Adija Smolarja:
»Govoriva si spomine,
mnogo vsega je bilo.
Rečeva: "Kako vse mine."
In malo nama je hudo.
A nato se nasmejiva,
srečna, ker sva se naššla.
Kako lepo je, da sva se spoznala
in skupaj skozi žživljenje ššla ...
Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam spet postati mlad,
raje star sem, star in z njo ...«
Ko pa sem potem po stopnicah prisopihala v službo, me je že na stopnicah pričakala sodelavka Milica in mi s širokim nasmehom poklonila ljubezensko pismo od Boga. Danes je vendar valentinovo in sodelavci Katoliške akcije so po Celovcu ljudem dobre volje in odprtih src delili to posebno pismo ...
Tudi sama sem ga odprla. Najprej sem odvezala lep rdeč trakec, nato pa so me Božje besede čisto posrkale vase. Čeprav še vedno ne vem, zakaj me je Bog ustvaril, sem hvaležna, da je tudi zame storil ta čudež. Zanj sem neskočno dragocena, pravi Bog – in me s tem nagovori tako močno, da me skoraj oropa lastnih besed. Njegova ljubezen se ne bo nikoli odmaknila od mene.
Torej mi je danes vendarle nekdo rekel, da me ima rad. Z neomejenim rokom trajanja ...
Zadnjič me je pri šentrupertskem železniškem podvozu pri belem dnevu ustavila starejša gospa in me vprašala, če je varno hoditi skozenj. »Zakaj sprašujete?« sem bila radovedna. »Ah, saj veste, časopisi toliko pišejo o grdih rečeh, ki jih počnejo mladi – strah me je, da mi ne bi kaj storili!« In ni šla. Meni pa se je mudilo v službo in sem tvegala. več
O mojih damah z roba
Cenjeni Tomaž Ogris v svojem tokratnem prispevku piše o ljudeh z roba, o zdomcih, izseljencih in pregnancih iz šentrupertske mestne četrti. Tam zdaj že več kot leto dni stanujem tudi sama. Vsak dan doživljam bedo sredi blišča, izjemoma tudi blišč, svetlobo, upanje sredi bede. A vse to zame ni novo, saj sem iz časov, ko sem še živela v nemški prestolnici, bolj ali manj navajena socialnega, jezikovnega, materialnega, multietničnega koktajla, ki se kljub dobrodelnemu in dobronamernemu „likanju“ družbe še vedno zdi – v vseh svojih okusih! – strašno nepravičen. Bogastvo je – se mi zdi – čedalje teže deliti, uboštva pa se je – še vedno – sila nelahko znebiti.
več
Svet se hitro spreminja. In ljudje se bolj ali manj uspešno trudimo v korak s (pre)hitrim razvojem družbe, ki postaja vse bolj povezana, a hkrati tudi čedalje bolj tekmovalna. V taki eksplozivnosti naraščanja kvalitete življenja, ki jo bodo v prihodnje prav gotovo še bolj odločilno sooblikovali pravočasno odkriti in ustrezno izšolani talenti ter vsa pridobljena in v vseživljenjsko izobraževanje usmerjena znanja prav vsakega posameznika, bo treba »vedeti več in biti vedno boljši«, so ugotavljali priznani strokovnjaki na nedavnem simpoziju »Koroški Slovenci in družba znanja«, ki je potekal v Celovcu ob visoki obletnici ustanovitve Slovenske gimnazije. več
»Oni dan sem na božični kakav povabila svojo sestrično, ki je glavna mišja kuharica v celovški stolnici. Bilo je pozno zvečer, ko so se na celovškem božičnem sejmu že prižgale praznične lučke. Tako prijazno so svetile na najine brčice, da sva med stojnice smuknili pogledat, česa bi se otroci na božičnem sejmu najbolj razveselili. več
Pred dnevi sem v Ljubljani obiskala svojega hudo bolnega strica. V zaupnem pogovoru mi je povedal, kako ga je življenje naučilo, da na tem svetu ne gre verjeti vsakomur, predvsem pa ne vsega. V naglem, izvotljenem in obledelem vsakdanjiku je treba znati sestavljati mozaike. Da človek potem lahko ugleda celoto. In najde v njej pravega duha.
Ko sem ob dnevu reformacije,
več
JERNEJA JEZERNIK, po rojstvu in srcu je Štajerka, doma iz Braslovč. Gimnazijo je obiskovala v Celju. Takrat se je navdušila za Almo Karlin, znamenito svetovno popotnico in pisateljico. V Ljubljani je študirala pri znanem jezikoslovcu Jožetu Toporišiču. Po končanem študiju se je odločila za poučevanje slovenščine v tujini. Tako je nekaj let poučevala v Stuttgartu, Ulmu, Ravensburgu, Tübeningu in nazadnje v Berlinu tretjo generacijo otrok slovenskih zdomcev. Od 1. januarja 2007 je lektorica in urednica pri Nedelji. Pri prenovljeni Nedelji ima sedaj na skrbi otroško stran, poleg tega pa je še sourednica nove kulturne priloge Nedelje
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SOBOTA, 