http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_jezernik/ en Jerneja Jezernik Copyright 2010 2010-07-28T08:04:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/saga_o_karantaniji/ Ko smo še nedolgo tega v eni od kulturnih prilog Nedelje v rubriki Poglejmo čez plot objavili intervju s priljubljenim slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem in v njem med drugim izvedeli, da ima v načrtu monumentalno trilogijo o Karantaniji, ki bo pač izšla nekoč in nekje, verjetno nisem bila edina, ki je pri tem razpredala svoje dvome približno v stilu: »Naj Sivec kar govori, kar hoče, mi raje lepo počakajmo, pa bomo videli, ali iz tega res kdaj tudi kaj bo!« 2010-07-28T07:04:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/ko_ve_ljudi_zakuha_polento/ V eni od prejšnjih kulturnih prilog Nedelje smo si dali od Lojzeta Wieserja za reportažo skuhati polento, pri tem za nameček dobili cel kup zanimivih zgodbic o literaturi in literatih, bolj ali manj prijetno povezanih s polento. V teh dneh pa je v reviji Isis izšel še en zapis o Wieserjevi knjigi "Kuhanje pod drugimi zvezdicami", ki ga je napisal naš bralec in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Marjan Kordaš. Preberite v nadaljevanju, kaj je zapisal o filozofskih in sladokusnih vidikih te knjige, ki tekne tako kot polenta pa še kaj zraven ... 2010-06-18T06:13:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/literarna_ajanka_da_o_tortah_niti_ne_govorimo/ V ponedeljek, 10. maja 2010, so se najmlajši ljubitelji knjig in srečanj ob njej zbrali na literarni čajanki v Slovenski študijski knjižnici. Hudomušni pisatelj Peter na veter, hopla, Peter Svetina, je mladim knjižnim moljem ob slastnih torticah in soku bral iz svojih knjig Klobuk gospoda Konstantina in Mrožek dobi očala ter najmlajše navdušence za književnost očaral s svojim pristnim vživljanjem v svet otrok, s svojimi zabavnimi in simpatičnimi literarnimi liki ter prisrčnimi in učinkovitimi spodbudami za branje. Če želite, nas lahko v knjižnico v vašem domačem kraju ali v druščino bralne značke na literarno čajanko povabite tudi vi, s podporo Katoliške akcije in Nedelje vas bomo z veseljem obiskali! Pišite nam na naslov: Nedelja, za otroško stran, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec. 2010-05-10T15:07:01+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/prislukujem_otroku_v_sebi_kot_vabilo_k_sodelovanju/ »PRISLUŠKUJEM OTROKU V SEBI« – PIŠEM, RIŠEM, USTVARJAM ZA NAJMLAJŠE KOROŠCE Draga ustvarjalka, dragi ustvarjalec! Na uredništvu Nedelje smo se odločili, da bomo (predvidoma) novembrsko številko kulturne priloge posvetili izvirni otroški literaturi in likovni umetnosti za otroke ter s tem poskušali razveseliti predvsem najmlajši slovenski rod na Koroškem. Zato vas vabimo, da pri tem projektu sodelujete s kakšno svojo izvirno pesmijo, zgodbo, pravljico, anekdoto ipd. v slovenskem knjižnem jeziku ali v kakem od koroških narečij. Tema je prosta, želimo si le, da pri tem čimbolj radovedno prisluhnite otroku v sebi. Besedilo sme imeti največ 3000 znakov s presledki in prej še ne sme biti objavljeno. Nedelja bo za napisano izplačala simboličen honorar in poskrbela za ilustracije literarnih prispevkov, zato vabimo k sodelovanju tudi koroške likovne ustvarjalce. Rok za oddajo besedil in ilustracij je 5. september 2010. Ustvarjanke lahko pošljete na elektronski naslov jezernik@nedelja.at ali pa po pošti na naslov Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec. Veseli bomo vseh vaših ustvarjank! Vabimo vas torej, da z radovedno, poučno in nadobudno besedo ter z razposajeno, nagajivo in prisrčno sliko otrokom na Koroškem skupaj podarimo tisto, kar bo razveselilo in obogatilo njihov jezikovni, čustveni in poustvarjalni svet. Voditeljica projekta Jerneja Jezernik, Nedelja 2010-05-06T07:25:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/z_nedeljo_na_dan_d/ Dan D V zadnjem letu in pol zelo rada hodim na randije. Mislim, da bi jim lahko rekla tudi posebna srečanja. Z več moškimi, a tudi z nekaj ženskami. Na taka s posebno vsebino, ki me dela radovedno, na taka s posebnim ozračjem, ki ne striže peruti mojemu razmišljanju, na taka, na katerih se počutim dobro, sprejeto, sebi in drugim v kakšen izziv. Da, tako je, kadar se pridružim t. i. celovškem omizju. Naše zadnje srečanje, tokrat izjemoma v Ločah ob Baškem jezeru, ni bilo sijajno le zaradi slastnih domačih velikonočnih dobrot, temveč tudi zaradi nenavadnih sadov našega skupnega „posedanja“. Spontano smo namreč ugotovili, da ni dovolj zgolj kritično razpravljati, temveč da je treba tudi kaj konkretnega narediti. Staknili smo glave za zamisli, ki bi jih bilo mogoče udejanjiti, in se ob tem odločili za medsebojno pomoč in sodelovanje. Tako se je rodil načrt za dan D. 2010-04-15T07:43:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/veliki_cirkus_besed/ V eni izmed prejšnjih Nedelj smo v Osebi v žarišču predstavili Sabine Buchwald iz Nonče vasi. Dedejevi dnevniški zapiski z ruske fronte so jo nagovorili tako močno, da je o njih na univerzi v Celovcu napisala diplomsko nalogo, zdaj pa na to temo že pripravlja tudi doktorsko disertacijo. Z izborom dedejevih zapisov je sodelovala in navdušila tudi v kulturnem sporedu letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah in na Knjižnih presojah v Velikovcu. Tam je med Sabine in dr. Marjanom Kordašem, ki je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, prišlo do zanimivega pogovora, ki je spodbudil razmišljanje do te mere, da smo pred nekaj dnevi na uredništvo prejeli zanimivo recenzijo, ki jo vsekakor priporožamo v branje. Zlasti tistim, ki jim je misliti v užitek ... "Ko sem prijadral do konca ter si še enkrat ogledal vse slike, sem se seveda vprašal, kakšen človek je bil Franc Buchwald. Kmet, ki je postal vojak in nato spet kmet. Ki pa je vseskozi čutil, da mora pisati. Kaj je tisto, kar človeka spodbode, da začne pisati iz sebe, iz svoje notranje nujnosti? ..." 2010-04-15T07:13:01+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/kjer_slovenina_zveni_drugae/ Začetek februarja je še posebej koroško obarvan. Bralec naše Nedelje, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, velik znanstvenik in tudi pisatelj dr. Marjan Kordaš je v reviji Isis, ki izhaja za zdravnike v Sloveniji v nakladi 8000 izvodov, objavil dve zanimivi recenziji: eno o Kuchlingovi kriminalki Umor v zaspanem mestu in drugo o (naših) krajih, kjer slovenščina (še) zveni drugače. Če si katero od njiju želite prebrati v celoti, je tukaj spletni naslov, kjer ju najdete na straneh 49 in 89: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/988/isis-2010 Pa zanimivo popotovanje po Koroški vam želim! 2010-02-02T14:54:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/jutra_nepozabljenih/ Slovar slovenskega knjižnega jezika pod geslom „zamolčati“ navaja tudi pomen „prenehati govoriti, navadno za krajši čas; obmolkniti“. Na letošnjem Novoletnem srečanju v Domu katoliške prosvete pa na Knjižnih presojah nismo kaj dosti molčali, čeprav smo govorili o t. i. zamolčanih avtorjih. 2010-01-18T16:39:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/pozor_prihajajo_neandertalci/ Morda boste ob koncu zapisa le nejeverno zmajali z glavo in zamahnili z roko, češ, kaj takega pa res ni mogoče, vse je ena sama izmišljotina, pa bom kljub temu tvegala in vam povedala naslednjo zgodbo. Pred dobrim tednom se je v mojem elektronskem predalu znašla tako nenavadna pošta, da ji gotovo ne bi verjela, če ne bi osebno poznala odpošiljatelja Boštjana Dvóřaka, mladega zdomskega Slovenca iz Berlina. 2009-12-07T06:24:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/kulturni_ok/ Čisto na začetku mojega letošnjega dopusta je pod moje menda kar precej radovedne prste prišla knjižna noviteta z zanimivim naslovom: »Kulturschock Slowenien«. Izšla je pri ugledni nemški založbi REISE KNOW-HOW, ki se ukvarja z izdajanjem kakovostne popotniške literature za nemško beroči knjižni trg. Njen avtor je 2009-08-11T15:10:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/begunec_ti_begunec_jaz/ V organizaciji Društva izgnancev Slovenije je v Ljubljani v soboto, 6. junija, potekal 1. evropski kongres izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945. Vse lepo in prav. Toda prav ta omejenost z letnicama in na zgolj dva brutalna režima mi je dala misliti. Kako to, da nam tako v vsej zgodovini kot tudi v sedanjosti 21. stoletja nikoli ni uspelo izkoreniniti te strašne kuge, ki s svojimi klicami samopašnih, vase zaverovanih, pokvarjenih in požrešnih politikov tako samovoljno in uničevalsko pometa z življenji številnih nedolžnih ljudi po vsem svetu? Ah, te plemenite, velike misli, kako so včasih daleč, daleč stran od našega življenja! 2009-06-08T18:11:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/mala_ola_ale/ Mala šola šale 1. aprila, na praznik šaljivcev, se s posebnim veseljem spominjam časov, ko sem še poučevala slovenščino v Nemčiji in so bile pri učencih jezikovne napake, hopla, jezikovne šale, na dnevnem redu. Največ se jih je zgodilo ob srečanjih z zapleteno in včasih za učence tudi precej dolgočasno slovensko slovnico. Desetletni Michael iz tretje generacije slovenskih zdomcev mi je na primer nekega dne moral odgovarjati na hudo zapletena vprašanja iz poglavja slovničnih spolov. 2009-03-31T13:22:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/same/ Začetek 20. stoletja. Po ne vem kakšnem spletu srečnih naključij v mesecu, ko praznujemo mednarodni praznik žensk, za največjo slovensko založbo, za radovedne bralce in tudi zase pišem sklepna poglavja knjige o eni najbolj pogumnih Evropejk in eni najbolj branih pisateljic prve polovice prejšnjega stoletja, ki se je rodila v moji rodni Štajerski, v Celju. Že v mladosti se je uprla ozkemu meščanskemu okolju in se namesto takrat nujnih ženskih kreposti, kot so bile kuhanje, šivanje in druge ,ženske nujnosti’, raje naučila osem jezikov, 2009-03-02T18:32:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/mi_smo_koroci/ Mi smo Korošci »Mi smo Korošci.« To je bil prvi stavek, ki se ga je takrat enajstletna nemško govoreča Helga Kopper iz Krive Vrbe naučila pri obveznem pouku slovenskega jezika, ko je po drugi svetovni vojni obiskovala realno gimnazijo v Celovcu. Dijakinje, večinoma hčere staršev, ki so bili med vojno prepričani nacisti, po njej pa so se odeli v nepremagljiv molk, so se iz slovenščine norčevale in jo zaničevale. Bila je nekaj manjvrednega, če ne ničvrednega. »Die arme učiteljica« je bila v njihovih očeh partizanka, nevarna Titova komunistka, čeprav je bila v resnici pregnana Nemka iz Celja. Za odlično oceno je bilo dovolj zdrdrati nekaj slovenskih pesmi in zadeva je bila opravljena. Za večino dokončno. A ne za Helgo. 2009-01-21T07:55:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/ali_jo_ima_ali_je_pa_nima/ Ali jo imaš ali je pa nimaš – (zdravo!) radovednost, namreč. Tisto lastnost, ki poganja našo domišljijo. Kuje nove načrte in jih pomaga izpeljevati. Poglablja naše poti navznoter in osmišlja naše korake do soljudi. S katero ni vedno lahko, ker terja tudi pogum in napor, da se dvigneš na prste in pogledaš čez plot, a je brez dvoma draga in dragocena v vseh svojih odtenkih. Tudi in predvsem, ko človek z njo in z drugimi sopremišljevalci na Novoletnem srečanju v Tinjah premleva o tem, kako, če sploh, je slovenstvo (še) eno. Jaz, na primer, z (zdravo!) radovednostjo na to temo obilno eksperimentiram že najmanj desetletje. 2009-01-05T16:57:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/miklav_z_okvaro/ Prav na miklavževo so se zaljubljene snežinke odločile, da bodo začele poljubljati zemljico. Pri tem pa so padale tudi na topla noska Jana in Žana, ki sta se igrala na vrtu. Jan je sneženemu možu nagajivo odgriznil korenčkov nos, Žan pa je snežaka prijateljsko trepljal po rami in ga tolažil, da mu bo ob priložnosti prinesel drugega. Takega svežega, da se mu bo kar zvrtelo od vitamina C in da zaradi tega ne bo nikoli ne kihal ne smrkal. 2008-12-04T10:32:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/na_toni/ Naš Tonči Verjetno ga vsi poznate. Našega legendarnega Tončija Dolinška. Zadnji pravi koroški original, ki je še ne toliko časa nazaj poznal vsakega koroškega Slovenca in vedel za vsako hišo, v kateri so še govorili slovensko. Desetletja je pobiral naročnino za Naš tednik, prodajal Pratike Celovške Mohorjeve, med njegovimi pomembnimi dosežki pa so tudi številni fotografski posnetki koroških cerkva. Jaz sem Tončija spoznala šele na začetku leta 2007, ob svojem prihodu na Koroško. Sicer ne ob »kofetu« in domači »pohači«, 2008-09-29T19:34:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/ljubezenski_verzi/ Ljubezenski verzi Ting ting, ting ting. Novi SMS! Aha, tokrat je moja cimra, s katero sva letošnjo pomlad meseci skupaj ležali v bolniški sobi. Ko nama je šlo res slabo, sva si šepetali spoznanja in misli o življenju, ki si jih v drugačnih okoliščinah verjetno nikoli ne bi. Maji se je moje življenje zdelo strašno zanimivo, ker sem se toliko potepala po svetu, jaz pa sem se naučila ceniti njeno zakoreninjenost v domači vasici tam pod Pohorjem in se čudila, kako s svojo izjemno marljivostjo za tekočim trakom zmore preživeti s (še ne) štiristo evri plače na mesec. Zdaj, po toliko mesecih, se mi je Maja torej znova oglasila in me naprosila za kak ljubezenski verz, ki bi ga rada poslala svojemu fantu. 2008-09-11T10:45:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/kakor_meni_ni_drago/ Tisti,ki ste utegnili prebrati moj reportažni zapis tudi na spletnih straneh Nedelje, veste, da sem letošnji dopust preživela v Kataloniji. Razen enega dne, ene nedelje, ko sta moji sopotnici na vsak način hoteli še v Andoro, jaz pa sem ob misli na to prvič na našem skupnem potovanju postala tečna. Mislim, resnično tečna. 2008-09-08T17:47:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/dnevnik_s_potepanja_urednice_po_kataloniji_2_del/ Oblegani Aigüestortes in zapuščeni Rúbies Ko Karlesu zaupam, da se za nekaj dni odpravljamo v Pireneje, v čudovito dolino Vall de Boí s starodavnimi kamnitimi cerkvicami iz zgodnjega 12. stoletja, ki so še pred sto leti v sebi skrivale dragocene freske, potem pa so jih preprodajalci z umetninami dobesedno spraskali s sten, tako da si novodobni turisti žal lahko ogledujemo le kopije, in na katerega od vrhov edinega katalonskega naravnega parka Aigüestortes, ki ljubitelje narave privablja s številnimi vodnimi izviri in skoraj dvesto gorskimi jezer(c)i, mi v roke stisne svoje dnevniške zapiske, ki jih je napisal po tem, ko je leta 1998 kar šest mesecev živel (in preživel) v popolnoma zapuščeni pirenejski gorski vasici Rúbies. »Dobro opazuj in razmišljaj,« mi svetuje. Nič več, a tudi nič manj. 2008-08-26T15:45:01+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/dnevnik_s_potepanje_urednice_po_kataloniji_1_del/ Fins ara, Katalonija »Bona nit,« nam po katalonsko zaželi lahko noč naš gostitelj Karles. Toda preden me po skoraj dva tisoč prevoženih kilometrih v spanec pogoltne moja prva noč v Igualadi, se vame zagloda globoko vznemirjenje. Kakšen obraz mi bo med načrtovanim večtedenskim potepanjem razkrila Katalonija, ta po pokrajini tako raznovrstna in po ljudeh tako sočna dežela na vzhodu Španije? 2008-08-25T13:15:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/oge_bi_knjig_pa_ne/ Odkar sem se preselila v Celovec, iščem knjižnico, ki bi bila dobro založena z nemškimi knjigami. Brez uspeha. Pred nekaj dnevi sem poskusila znova in stopila na turistično-informacijski center v mestno hišo. Pred prijazno gospodično sem razprla zemljevid Celovca, ji v roke potisnila pisalo in jo prosila, naj mi označi, kje ima koroška prestolnica mestno knjižnico, ki bi skrbela za vedoželjnost svojih meščanov. Táko, kot jo ima na primer v Sloveniji ali drugod po Evropi vsako malo večje mesto. »Čudne želje imate,« pripomni, na zemljevid obotavljivo nariše dva krožca, nato pa se posveti drugi stranki. 2008-04-22T05:41:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/nedelja_in_avstralski_slovenci/ Pred nekaj dnevi smo za objavo intervjuja z dr. Wladimirjem Wakounigom o dvo- in večjezičnosti v družinah prosili tudi nadvse angažirano Slovenko iz Avstralije gospo Jožico Gerden, ki se je močno potrudila in poskrbela na objavo na spletnih straneh avstralskih Slovencev. Pravzaprav zgledno in spoštovanja vredno, da se vsi skupaj takole po drobcih, a vendarle trudimo za ohranjevanje našega slovenskega jezika in kulture! Spletna stran za avstralske je zelo pisana in živahna, hkrati pa je tudi stičišče ne le za avstralske Slovence, temveč za vse Slovence po svetu. Iskrena hvala, gospa Jožica! Vi, dragi bralce spletne Nedelje, pa kliknite najprej na »radovednost«, potem pa na http://www.glasslovenije.com.au - zanimiiiiiiivo bo! 2008-04-09T06:07:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/nedelja_in_multikulti_v_berlinu_sodelujeta/ Naša novinarska kolegica Martina Konda, glavna urednica slovenskih oddaj na berlinskem radiu Multikulti, je res oseba, ki zna s srcem in glavo povezovati Slovence po svetu. Tokrat je na slovenskih spletnih straneh Multikultija objavila zanimiv intervju o dvo- in večjezičnosti s prof. dr. Vladimirjem Wakounigom (Nedelja je intervju objavila v redni, 15. številki), katerega avtor je naš Vincenc Gotthardt. Vsi sodelavci pri Nedelji se ji zahvaljujemo za objavo, saj se zavedamo, kako pomembno je gojiti zavest o slovenskem jeziku in slovenski kulturi pri Slovencih na vseh koncih sveta. Oglejte in preberite si slovenske spletne strani na Multikultiju ti vi, lahko pa prisluhnete tudi zanimivim radijskih oddajam v slovenščini. Vse skupaj najdete na naslovu http://www.multikulti.de, potem pa kliknete na SLOVENSKO - in pred vami se odpre zelo zanimiv in zagotovo še malce drugačen slovenski svet! 2008-04-08T06:00:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/valentinovo_z_neomejenim_rokom_trajanja/ Danes zjutraj sem na križišču pred Mohorjevo videla čez prehod za pešče počasi korakati upognjenega, zelo starega sivolasega gospoda. Komaj je zmogel čez zeleno, še posebej, ker je v roki nosil ogromen, res veliiiikaaaanski šopek. Ko je srečno prispel na drugo stran ceste, mu je zaradi teže, še bolj pa zaradi opešanih moči, šopek padel na tla. Ko se je nemočno sklonil nadenj, da bi ga pobral, sem mu hotela priskočiti na pomoč. Toda naenkrat me je kot strela ustavil njegov glas: »Prosim, ne dotikajte se ga, je za mojo ženo.« Potem je kdo ve od kod znova zbral dovolj moči, da je šopek pobral sam in počasi odšepal naprej. Meni pa se je ob tem iz srca izžvižgala znana balada Adija Smolarja: »Govoriva si spomine, mnogo vsega je bilo. Rečeva: "Kako vse mine." In malo nama je hudo. A nato se nasmejiva, srečna, ker sva se naššla. Kako lepo je, da sva se spoznala in skupaj skozi žživljenje ššla ... Daleč, daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen. Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam." In ko bil jaz fant sem njen. Daleč, daleč je za naju pomlad, mi za mladostjo je hudo. A ne bi hotel sam spet postati mlad, raje star sem, star in z njo ...« Ko pa sem potem po stopnicah prisopihala v službo, me je že na stopnicah pričakala sodelavka Milica in mi s širokim nasmehom poklonila ljubezensko pismo od Boga. Danes je vendar valentinovo in sodelavci Katoliške akcije so po Celovcu ljudem dobre volje in odprtih src delili to posebno pismo ... Tudi sama sem ga odprla. Najprej sem odvezala lep rdeč trakec, nato pa so me Božje besede čisto posrkale vase. Čeprav še vedno ne vem, zakaj me je Bog ustvaril, sem hvaležna, da je tudi zame storil ta čudež. Zanj sem neskočno dragocena, pravi Bog – in me s tem nagovori tako močno, da me skoraj oropa lastnih besed. Njegova ljubezen se ne bo nikoli odmaknila od mene. Torej mi je danes vendarle nekdo rekel, da me ima rad. Z neomejenim rokom trajanja ... 2008-02-14T08:31:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/ah_ta_naa_mladina/ Zadnjič me je pri šentrupertskem železniškem podvozu pri belem dnevu ustavila starejša gospa in me vprašala, če je varno hoditi skozenj. »Zakaj sprašujete?« sem bila radovedna. »Ah, saj veste, časopisi toliko pišejo o grdih rečeh, ki jih počnejo mladi – strah me je, da mi ne bi kaj storili!« In ni šla. Meni pa se je mudilo v službo in sem tvegala. 2008-02-11T18:21:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/o_mojih_damah_z_roba/ O mojih damah z roba Cenjeni Tomaž Ogris v svojem tokratnem prispevku piše o ljudeh z roba, o zdomcih, izseljencih in pregnancih iz šentrupertske mestne četrti. Tam zdaj že več kot leto dni stanujem tudi sama. Vsak dan doživljam bedo sredi blišča, izjemoma tudi blišč, svetlobo, upanje sredi bede. A vse to zame ni novo, saj sem iz časov, ko sem še živela v nemški prestolnici, bolj ali manj navajena socialnega, jezikovnega, materialnega, multietničnega koktajla, ki se kljub dobrodelnemu in dobronamernemu „likanju“ družbe še vedno zdi – v vseh svojih okusih! – strašno nepravičen. Bogastvo je – se mi zdi – čedalje teže deliti, uboštva pa se je – še vedno – sila nelahko znebiti. 2008-01-16T07:20:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/koroki_slovenci_in_druba_znanja/ Svet se hitro spreminja. In ljudje se bolj ali manj uspešno trudimo v korak s (pre)hitrim razvojem družbe, ki postaja vse bolj povezana, a hkrati tudi čedalje bolj tekmovalna. V taki eksplozivnosti naraščanja kvalitete življenja, ki jo bodo v prihodnje prav gotovo še bolj odločilno sooblikovali pravočasno odkriti in ustrezno izšolani talenti ter vsa pridobljena in v vseživljenjsko izobraževanje usmerjena znanja prav vsakega posameznika, bo treba »vedeti več in biti vedno boljši«, so ugotavljali priznani strokovnjaki na nedavnem simpoziju »Koroški Slovenci in družba znanja«, ki je potekal v Celovcu ob visoki obletnici ustanovitve Slovenske gimnazije. 2007-12-05T07:20:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/mika_nedeljka_na_potepu_po_celovkem_boinem_sejmu_branje_samo_za_otroke/ »Oni dan sem na božični kakav povabila svojo sestrično, ki je glavna mišja kuharica v celovški stolnici. Bilo je pozno zvečer, ko so se na celovškem božičnem sejmu že prižgale praznične lučke. Tako prijazno so svetile na najine brčice, da sva med stojnice smuknili pogledat, česa bi se otroci na božičnem sejmu najbolj razveselili. 2007-12-04T17:25:00+01:00 http://www.nedelja.at/osebno/jerneja_detajl/mozaik_o_trubarju/ Pred dnevi sem v Ljubljani obiskala svojega hudo bolnega strica. V zaupnem pogovoru mi je povedal, kako ga je življenje naučilo, da na tem svetu ne gre verjeti vsakomur, predvsem pa ne vsega. V naglem, izvotljenem in obledelem vsakdanjiku je treba znati sestavljati mozaike. Da človek potem lahko ugleda celoto. In najde v njej pravega duha. Ko sem ob dnevu reformacije, 2007-11-07T07:23:00+01:00