Opazovalcu političnega in družbenega razvoja doma in po svetu se prav v teh dneh ponuja vrsta tem, ki bi jih lahko, ki bi jih pravzaprav moral komentirati. Stojimo pa tik pred božičem, ki nas vabi k prekinitvi vsakdana, k tišini in premišljevanju, k pozornosti do najbližjih, h igranju ali klepetanju z otroci in mladinci, nenazadnje tudi k poglobitvi odnosa do svetega, božjega, Boga. Sam sem obljubil za te zadnje predbožične dneve pripraviti jutranje misli za ORF, ki so uboge – kljub temu naj bodo moj prispevek za ta blog med božičnimi prazniki. Želim vsem bralkam in bralcem globoko doživeto in… več
Minareti ne spadajo k njihovi kulturi, zato jih tudi nočejo videti v javnem prostoru, so švicarji večinsko odločili. Po vsej verjetnosti tudi Avstrijci ne bi drugače glasovali. Nedavna debata o križih v šolah se je podobno odvijala: križi so del naše kulturne dediščine, je poudarjala verjetno ista večina, ki bi tudi pri nas glasovala proti minaretom.
Kaj pa je »naša« kultura? In v koliko je povezana z religijo? Ali moremo govoriti o slovenski, nemški, evropski, krščanski kulturi? Papež Janez Pavel II. je 1980 pri svojem govoru pred UNESCO kulturo oznančil kot »tisto, s čimer človek postane…
več
Vsakih nekaj let se znova pojavlja zahteva, da naj bi križi kot spoznavni znak krščanske religije izginili iz javnega prostora. Znak je dobro izbran, ker seveda prav križ ni le znamenje tolažbe in upanja za ljudi, ki trpijo, temveč je hkrati izredno politično znamenje, ki postavlja pod vprašaj vsako krivično oblast, vsak egoistični individualizem in vabi k tveganju lastnega življenja za blagor sočloveka, predvsem še ponižanega in kakorkoli zapostavljenega. Revolucionarna izpoved križanega je obljuba, da nam resničnega življenja nihče ne more vzeti, temveč ga Bog človeku vrača za vso večnost – s tem pa ohranitev življenja za vsako ceno ni… več
Predznaki niso obljubljali nič dobrega: 10. oktober tokrat povezan z obletnico smrti nekdanjega deželnega glavarja je obetal ponovno gonjo proti naši narodni skupnosti. Ne vem, kaj se je v preteklih dneh natančno dogajalo širom Koroške, vendar odmev v javnosti nikakor ni izpolnil mojih bojazni. Nasprotno, razen znanih litanij v zvezi z krajevnimi napisi, ki jih zavezništvo BZÖ vedno znova ponavlja in z njimi nikogar ne prepriča več, ki mu ne itak že pripada, ni bilo slišati nobenih besed, ki bi zaostrili razpoloženje v deželi.
Tudi najbolj kritični duhovi med Slovenci bodo morali priznati, da je to…
več
Sedim v Solnogradu in imam še nekaj časa do nekega zborovanja. Veselim se srečanja z zastopniki iz vseh avstrijskih škofij, z mnogimi sem prijateljsko povezan. V odmorih bodo glavna tema gotovo spet razmere v zgornjeavstrijski Cerkvi, vprašanja po razvoju globokega spora med »liberalci« in »konzervativci« v škofiji, ki nikakor ne najdejo skupnega jezika. Ponovno se bomo pogovarjali o tako imenovani identiteti katoliške Cerkve, o večji prepoznavnosti, o jasnejšem »profilu«. Stališča so znana. Nekateri si želijo večjo liberalnost Cerkve, prilagajanje času in njegovim tokovom, drugi poudarjajo, da je ljudem le treba poklicati nazaj v spomin, kaj je katoliška Cerkev vsa stoletja… več
Čudim se, da se nobeden od naših rednih »blogerjev« ni odzval na vrsto člankov Alfreda Elsteja v dnevniku Kleine Zeitung. Sam sem članke bral najprej z velikim zanimanjem, polagoma pa sem dobival bolj in bolj slab občutek. Kljub temu sem molčal kakor očitno tudi drugi, saj tudi pisem bralcev skoraj ni bilo zaznati.
Pretekle dni sem preživel na duhovnih vajah čisto na meji med Slovenijo in Italijo. Čeprav je bilo govorjenje prepovedano, smo tu in tam le malo grešili; zanimivo se mi je zdelo, da so predvsem starejši duhovniki očitno še bolj zaznamovani z dogajanji okrog druge…
več
Med delovnim letom se bolj in bolj polni polica s knjigami, ki bi jih nujno želel prebrati, a ni preostalo časa zanje, tembolj uživam proste ure med počitniškim časom s knjigo v rokah in mislimi Bogvekje daleč proč…
Posebej lepo je, če me kakšno besedilo preseneti kakor knjižica Borisa Pahorja »Trg Oberdan«, kjer na zelo prikupen način pripoveduje o usodi slovenskih Primorcev med drugo svetovno vojno. Knjiga o uporu Slovencev in Slovenk proti fašizmu je izšla 2006; presenetljivo je zame predvsem dejstvo, da Pahor tudi po tolikih letih ne opisuje boja med različnimi ideologijami in političnimi…
več
Kako hitro je umolknila debata o možnem zbiralnem domu za azilante v Železni kapli! Če ne gre, pač ne gre! Kje v Avstriji bodo begunci iz vsega sveta našli prostor za prve dni ali mesece, v katerih se preveri upravičenost njihove prošnje za sprejem v Avstriji, nas očitno ne zanima preveč. Najbolje, če se čimprej vračajo! Saj so itak večinoma pribežali iz ekonomskih motivov!
Primer Natalje Estemirowe, ki so jo te dni umorili v Čečeniji, govori drug jezik. Pogumno je poročala o umorih in mučenjih, ki so v njeni domovini na dnevnem redu. Svoj pogum je…
več
članom tako imenovane Koroške konsenzne skupine (Feldner, Sturm, Sadovnik, Stritzl) naprej buri duhove in poživlja diskusijo med koroškimi Slovenci. Med nemško govorečimi sodeželani je doslej skoraj nisem opazil, vsaj ne »na terenu«.
Kakor je zanimiv sestav te iniciativne skupine, h kateri še spada zgodovinar Dr. Stefan Karner, tako zanimiva je tudi koalicija ostrih nasprotnikov: Fritz Schretter (predsednik Abwehrkämpferbunda), Rudi Vouk in Karel Smolle (Narodni svet koroških Slovencev) ter emeritirani univ. prof. Peter Gstettner (Mauthausen Komitee Kärnten/Koroška). Kako stojijo Cerkve do skupine? Na sliki je bilo videti, da se je slovesnosti udeležil evangeličanski superintendent Manfred Sauer, od katoliške…
več
Ker so me danes mnogi spraševali, kaj sem včeraj povedal pri Peršmanu, bom postavil pismeno predlogo v splet, ki itak že dolgo čaka na nov prispevek.
Spoštovani predstavniki Društva Peršman, cenjeni častni gostje,
prisrčno pozdravljeni vsi, ki ste se danes zbrali na tem mestu, ki nas še bolj intenzivno kakor številna velika taborišča in vojna ter povojna pokopališča spominja na grozote 2. svetovne vojne. Tu imajo žrtve obraze, otroške, ženske in moške obraze, tu so se pisale navadne kmečke biografije, ki so jih krivičnemu nacionalsozialističnemu režimu pokorni izvajalci na krut način prekinili, tu se zavedamo,…
več
| Marec 2010 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| S | M | D | M | D | F | S |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | |
| 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 |
| 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 |
| 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 |
| 28 | 29 | 30 | 31 | |||
dr. Jože Marketz je od leta 1992 naprej izdajatelj Nedelje in vodja slovenskega Dušnopastirskega urada. Poleg svoje službe v celovški centrali, je še župnik na Radišah, povrh pa je vsa zadnja leta opravljal še mnogo funkcij tako na škofijski ravni, kakor na vseavstrijski ravni.
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SREDA,