Te dni sem sedel z neko skupino v gostilni zunaj moje bivanjske fare. Ko so nekateri že precej vinjeni možje zaznali, da sem duhovnik, so me zelo grobo napadali češ da se župniki vmešavamo v politiko s svojim avtoritarnem uveljavljanjem slovenskega jezika v liturgiji. Grozili so z izstopom iz Cerkve, v katero ob takih pogojih itak ne prihajajo več. Star zgodba torej, brez dvoma na novo naščuvana v zadnjem volilnem boju. Ker se pa nisem branil z enako grobimi besedami, se je večer iztekel v zelo prijaznem vzdušju, pri prepevanju slovenskih in nemških pesmi. Kljub temu sem zopet enkrat spoznal,… več
Ravno ko sem začel pisati ta prispevek, so po televiziji sporočili presenetljiv odstop designiranega pomožnega škofa za linško škofijo, župnika Gerharda Maria Wagnerja. Prezgodaj je še razglabljati o posledicah take odločitve, ki je v Cerkvi redka in neobičajna, saj se na hitro ne spomnim podobnega primera. Gotovo se bo vnela vroča debata o izsiljeni odločitvi in o demokraciji v Cerkvi in o še čem.
Debata med konzervativno in liberalno usmeritvijo pa je v Cerkvi že v polnem teku, to so pokazale reakcije na imenovanje župnika Wagnerja. Ko sem preteklo soboto na celovškem Starem trgu v imenu Katoliške…
več
Nikoli še nisem slišal tako ostrega zavračanja kake papeževe odločitve od strani katoliškega škofa kakor ga je nedavno javno izrazil dunajski kardinal Schönborn v zvezi z angleškim škofom Richardom Williamson, ki je tajil umor milijonov Židov v plinskih celicah nacistične srtrahovlade. Govoril je o težki napaki, ki bi se odgovornim osebam v Vatikanu ne smela pripetiti. Ali je bila huda napaka tudi imenovanje novega linškega pomožnega škofa, se bo šele izkazalo. Osebno ga ne poznam in ga zaradi tega nočem ocenjevati. Ni mi pa všeč, da je Vatikan – če so moje informacije pravilne - kršil nezapisano pravilo, da izbere… več
Ni bil prvi duhovnik, ki je prejel Tischlerjevo nagrado, tudi na to smo lahko ponosni. Ne spomnim se vseh nagrajencev, vendar je Poldej Zunder med redkimi duhovniki, ki svoje kulturno poslanstvo opravlja zelo zavestno ne samo v okviru svojega dušnopastirskega delovanja, temveč kot del le-tega. Stanko Wakounig je v svoji lavdaciji opozoril prav na to dejstvo, Poldej sam je v zahvali govoril kot oznanjevalec evangelija, cerkveni zbor je s svojim nastopom pokazal, kako v Železni kapli združujejo cerkveno petje in pesniško besedo.
Kultura plemeniti človeka, ni samo Poldejevo prepričanje, ki ga je te dni večkrat izrazil,…
več
V mnogih farah je v predbožičnih dneh Marija iskala prenočišče in našla odprta vrata v mnogih hišah. Lepa navada se je spremenila v resen izziv, ko so azilanti s Svinske gore zapustili svoj neljubljen »posebni zavod« daleč proč od ljudi in želeli drugačno bivališče kakor ga imajo drugi prosilci za azil v avstrijski državi. Niso bili tako srečni kot Marija danes, bolj podobni Sveti družini pred 2000 leti, ki je zaman trkala na zaprta vrata.
Tudi mene je prosil znanec dan pred božičem, da bi sprejel pod streho pet mož iz skupine medtem že skoraj 20 prebivalcev…
več
Z velikim zanimanjem sem sledil predstavi gledališke igre Odra mladje KDZ »Po(u)soda kruha« in se počutil bolj in bolj prizadet ob scenah, ki so se navidez nepovezane vrstile na odru. Na koncu se mi je predstava zdela kot neverjetno posrečena dokumentacija naše časovne dobe, ki jo imenujemo »postmoderna«.
Očitno je v našem času prostora za vse, za dosežke naših prednikov ravno tako kakor za tisto, s čimer aktualno živimo in si še izmišljamo za bodočnost. Lepa koroška narodna pesem se je na odru mladjevcev pojavila poleg kričanja političnih parol, izvlečki iz Shakepearove drame »Romeo in Julija« poleg prizora z…
več
Bolj redko hodim v kino, vendar med filme, ki si jih najrajši ogledam, spadajo produkcije, ki predstavljajo nastanek kake naravne katastrofe in ustvarjajo neverjetno napetost z vprašanjem, ali bo reakcija ogroženih ljudi nevarnosti primerna in predvsem pravočasna. Razplet zgodbe je različen: enkrat uspe junaku v zadnjem trenutku rešiti človeštvo pred katastrofo, drugič pa preživi le mala skupina junakov, ki je pravočasno spoznala nevarnost in ji kljubovala. Ko po takem filmu stopiš iz kina, se vdahneš in hvaležno ugotoviš, da je svet še ravno tak kakršen je bil.
Ko te dni po televiziji ali časopisih spremljam razvoj gospodarske…
več
Zelo dolgo nisem več pisal na tem mestu. Kriva temu ni bila lenoba, niti na preveliko dela se nočem izgovarjati, temveč sem tudi jaz med tistimi, ki jim je smrt in še bolj podoba bivšega deželnega glavarja dala veliko misliti, vendar enostavno nisem prišel do tiste točke, ki bi mi dovolila kaj napisati. Da bi pa dogodek, ki je tako izredno pretresel Korošce, enostavno ignoriral, se mi ni zdelo v redu, ker je pač tudi mene močno zaposloval.
Ni bila žalost, ki bi me odvračala od pisanja. Ko sem zvedel o tragični nesreči, sem bil bolj presenečen…
več
Debata o koroških Slovencih na listah različnih političnih strank, ki se je pred volitvami vnela med bralci Nedelje, je bila za nekatere že kar preveč politična za cerkveni verski list. Res je, da tokrat pred volitvami sicer skoraj ni bilo kaj slišati od strani cerkvene hierarhije k raznim strankam, tudi ne k njihovim programom in izjavam mandatarjev. Še bolj pa morda začudi, da tudi po volitvah nismo zaznali nobenega komentarja k le presenetljivemu izidu volitev. Cerkev torej molči, kar mnoge navdaja z zadovoljstvom, vendar le odpira tudi nekatera vprašanja.
Nekateri ocenjujejo novo politično konstelacijo preprosto kot posledico…
več
Po daljšem odmoru, v katerem sem se le počasi uspel spet navaditi na življenje doma na Koroškem, bom še enkrat navezal na svoje bivanje v Jeruzalemu, ki me je močno zaznamovalo. Seveda pa me zopet zaposluje položaj, kakor ga doživljam kot katoliški duhovnik in slovenski človek na Koroškem. K svojemu prvemu prispevku me je izzval volilni boj in njegov odmev med slovenskimi rojaki.
Vendar - ne bojte se: nikakor nimam namena dajati kakršnegakoli volilnega priporočila, ne z jasno besedo in tudi ne skozi rožice. Naj bodo torej še enkrat izhodišče mojega premišljevanja izkušnje v Sveti deželi.…
več
| Julij 2010 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| S | M | D | M | D | F | S |
| 1 | 2 | 3 | ||||
| 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 |
| 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 |
| 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 |
| 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 |
dr. Jože Marketz je od leta 1992 naprej izdajatelj Nedelje in vodja slovenskega Dušnopastirskega urada. Poleg svoje službe v celovški centrali, je še župnik na Radišah, povrh pa je vsa zadnja leta opravljal še mnogo funkcij tako na škofijski ravni, kakor na vseavstrijski ravni.
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SOBOTA,