Med idealom in resničnostjo

Pliberk, 1. maj 2009. Praznično vzdušje je vladalo vsepovsod. Tudi vreme - čeprav so se vedno spet deževni oblaki pomikali pred sonce - ga ni zmoglo odločilno motiti. Vendar kar mnogokrat opazimo pri koroških Slovencih, se je dogajalo tudi ob priložnosti blagoslovitve novega Evropskega trga ter otvoritve deželne razstave v Pliberku. Ob vseh dosežkih primerjamo danosti z nekim idealnim stanjem in se ob realnosti znajdemo nezadovoljne. Lahko bi…

Odprtje deželne razstave se je začelo z sv. mašo v nabito polni pliberški farni Cerkvi. V prvi vrsti deželni glavar in še drugi deželni politiki, predvsem pa množice otrok in šolske mladine. Božja služba je bila vzorno dvojezična, vsi so sodelovali, tudi najmlajši so odpirali usta pri slovenski molitvi. Pri liturgiji bi se marsikaj dalo bolje izpeljati, vendar je bila slovesna in predvsem »ljudska«, zrcalo ljudi in njihove vernosti.

Da so med cerkvijo in župniščem otvorili vrt svetovnih verstev, je manj samoumevno kakor pa se morda na prvi pogled zdi. Delo je »lepo«, pisano, vzbuja pozornost in radovednost, zanimivo je tudi za otroke, vendar ne daje zadnjih odgovorov – za to se je treba religijam že globlje posvetiti. Umetnik Rudi Benetik je zelo zadovoljen s svojim delom, vendar je menil, da ga Pliberčani ne zaslužijo. Zakaj pravzaprav ne? Ni samoumevno, da opozarjaš pred lastnim bogoslužnim prostorom na druge (konkurenčne?!) religije, to ne bi bilo mogoče v vseh katoliških farah, kaj šele pri drugih verstvih. Torej je Pliberk bolj širok kakor mnogi mislijo in govorijo?

Seveda bi si na novem Evropskem trgu simbole za evropske države tudi lahko drugače predstavljal, napisi bi lahko vsi bili dvojezični, vendar je blagoslovitveni obred bil dvojezičen in upam, da je bil s tem zgled za vsakdanje življenje, ki se bo dogajalo okrog cerkve. Mnogi Pliberčani so zelo ponosni na novi trg in pričakujejo, da se bo poleg glavnega trga, ki bolj vabi k nakupu in v gostilne, prav tam odvijala vaška/mestna komunikacija – ali bo ta dvojezična in večjezična, ne bo odvisno od nekaj zarjavelih plošč vdelanih v tla, temveč od volje in kulturnega ustvarjanja starejših in mlajših občanov.

Ko je na glavnem trgu po dolgem enojezičnem uvodnem nagovoru odstopajočega kulturnega referenta stopil k mikrofonu novi kulturni referent mesta Pliberk, ki je član Enotne liste, in je tako vsebinsko kakor jezikovno vzorno pozdravil goste k otvoritvi razstave v obeh deželnih jezikih, sem zase to nadvse razveseljivo danost primerjal z dejstvom, da ima Železna kapla rojaka kot župana in bil res ponosen na kulturnost referenta in še bolj na zrelost občinskih volivcev in politikov, ki so to omogočili. In tudi župan se je izkazal z besedami v slovenskem jeziku, pri katerih si čutil, da so izvirale iz materine šole.

Da je razstava za vernega človeka neverjetno zanimiva in upam da tudi manj vernega spodbudna za nadaljnjo premišljevanje, samo povem ob robu – z strokovnim umetniško-zgodovinskim ter teološkim vodstvom je neprecenljivo dopolnilo k našim »običajnim« oznanjevanju krščanskih verskih izpovedi. In da so župnik in župnijski svetniki več kakor srečni nad uspelo restavracijo farne cerkve, za katero so ob tej priložnosti uspeli pridobiti ogromno finančnih sredstev, brez katerih bi na projektu delali še desetletje, je tudi treba povedati.

Včasih je le treba bolj trezno in bolj natančno pogledati na realnost in se je razveseliti ob vseh morebitnih idealnih alternativah.

KOMENTIRAJ prispevek

Ime (priimek, ime): E-pošta: Naslov prispevka: Prispevek:

Varnostna koda:
Prosimo, vtipkaj varnostno kodo: