Mladi in mi

Papež na vrhu razmeroma visokega griča, obdan s škofi in drugimi »izvoljenimi«, pod njim širok zelen pas - ali iz varnostnih razlogov ali kot prikaz njegove odmaknjenosti? – potem najmanj tisoč stolov za tako imenovane VIPe (very important persons!), od katerih je bilo kakih 100 zasedenih, 900 pa praznih, čisto zadaj pa skoraj milijon veselo navdušenih večinoma mladih ljudi. Slika iz sanj? Ne, resnična scena pri nedeljski nedeljski maši v Kölnu, zaključku Svetovnega dneva mladih. Dokaz za oddaljenost vrha Cerkve od vernikov? Ja in ne. Res, pri mnogih škofih si imel vtis, da uživajo visok položaj (mislim na grič!) in se seveda veselijo mladine, ki so jo s svojimi digitalnimi fotoaparati slikali kar med liturgičnimi obredi; vendar čisto drugače papež Benedikt XVI.: vedno pozoren, z neverjetno živahnimi očmi, včasih tudi zamišljen, ampak tudi v takih trenutkih čisto pri stvari in pri ljudeh. čudil sem se, da očitno zanj tisti navidezni jarek ni obstajal, še bolj pa sem se čudil, kako neposredno je mladina sprejela starega papeža, ga poslušala, se ga veselila. Od papeža vse dni nisem slišal nobenega moraliziranja, govoril je o Jezusu, o Bogu, predvsem o Božji ljubezni, ki da ima moč, da vsakega človeka in vsako situacijo spremeni, vabil je, da se mladi podajo na pot k veri, da iščejo Boga. Govoril je tako, da si imel občutek, da zaupa mladini, da bo iz svoje vere tudi našla tisto obliko krščanskega življenja, ki je moralno v redu. In tistih 900 praznih stolov? Dejansko me zaposluje predvsem to vrašanje. Pomembni, bogati ljudje v mojih letih. Papež jih ne zanima, morda tudi ne vera in Bog? Morda tudi niso imeli časa, ker imajo veliko dela. Ali pa se morajo v nedeljo od dela odpočiti. Mladim so bolj kot očetje in matere konkurenti, bolj sposobni in uspešni seveda kakor otroci, mati bolj mladostna kakor hčerka, oče pri teku hitrejši od sina. Za njim namenjenimi stoli pa so bili morda njihovi otroci in iskali pri starem možu, o katerem pravijo, da izžareva ljubeznivost in modrost in tudi globoko vernost, odgovore na važna vprašanja v njihovem življenju. Premišljujem tudi, kaj ta slika pomeni za Cerkev. Jasno je, da je potrebna temeljite obnove. Ne vem, kakšna naj bi bila nova in današnji mladini primerna oblika Cerkve. Slutim pa, da ji je papež bliže kakor pa marsikateri sodobnik mojih let...

KOMENTIRAJ prispevek

Ime (priimek, ime): E-pošta: Naslov prispevka: Prispevek:

Varnostna koda:
Prosimo, vtipkaj varnostno kodo: