Priprava na božič

Opazovalcu političnega in družbenega razvoja doma in po svetu se prav v teh dneh ponuja vrsta tem, ki bi jih lahko, ki bi jih pravzaprav moral komentirati. Stojimo pa tik pred božičem, ki nas vabi k prekinitvi vsakdana, k tišini in premišljevanju, k pozornosti do najbližjih, h igranju ali klepetanju z otroci in mladinci, nenazadnje tudi k poglobitvi odnosa do svetega, božjega, Boga. Sam sem obljubil za te zadnje predbožične dneve pripraviti jutranje misli za ORF, ki so uboge – kljub temu naj bodo moj prispevek za ta blog med božičnimi prazniki. Želim vsem bralkam in bralcem globoko doživeto in prijetno praznovanje!

Nedelja
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
Sinoči smo prižgali četrto svečo na adventnem vencu. Dolgo pričakovani božični prazniki so pred nami. Predvsem otroci že težko čakajo na sveti večer. In mi odrasli? Kaj nam pomeni božič? Ali je več kakor obujanje spominov in pričakovanje nekaj lepih trenutkov? Ali ima za nas tudi versko izpoved? Pred 2000 leti se je v Betlehemu rodil Jezus, tako bomo otrokom razlagali pomen teh praznovanj, jim morda na otroški način pripovedovali, kako evangeliji opisujejo takratne dogodke. Ali pa seže ta verska dimenzija božičnih dogodkov tudi v naš vsakdan?
Božične božje službe močno poudarjajo besedico hodie-danes. Danes se nam je rodil Odrešenik. Danes nam je zasijala luč. V naš danes, v naš vsakdan prihaja Bog, nam prihodnji prazniki vsako leto znova oznanjajo. Bog se podaja v naše življenjske položaje in prostore, kot otrok, kot mladinec, kot odrasel mož. Bog se pomeša med ljudi na poti našega življenja. Če smo pozorni, ga tu in tam zaznamo: kot vodnika, kot spremljevalca, kot svetovalca, kot tolažnika, kot izzivalnega sopotnika.
Prihodnje dni bom podrobneje pogledal na pastirje, ki so tedaj nekje med Betlehemom in Jeruzalemom pasli svoje črede in presenečeni spoznali prav to: daljni Bog je prav blizu, ni praznični višek njihovega življenja, temveč je del njihovega vsakdana.

Wenn wir an vergangene ach so schöne Weihnachten denken oder Kindern erzählen, wie es damals vor 2000 Jahren war, laufen wir Gefahr, die Menschwerdung des lebendigen Gottes und die Verheißung seiner bleibenden Nähe bei uns zu vergessen.
Die kirchliche Feier von Weihnachten durchzieht ein immer wiederkehrendes Wort: hodie-heute. „Heute ist uns der Retter geboren.“ „Heute strahlt ein Licht über uns auf.“ Was zu Weihnachten gefeiert wird, geht uns unbedingt an, hier und heute.
Im Blick auf die Hirten nach dem Lukasevangelium möchte ich in den Meditationen dieser Woche zur Erkenntnis führen: der ferne Gott ist uns sehr nahe, die Begegnung mit ihm ist nicht ein festlicher Höhepunkt unseres Lebens, sondern Teil unseres Alltags.

Ponedeljek
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
Božič se dogaja danes, božič sega v naš vsakdan, sem včeraj skušal povedati. Tisti, ki so kot prvi slišali o hkrati čudežnem in vsakdanjem dogajanju v neki betlehemski štalici, so bili pastirji, ki so po evangeljskem poročilu »v istem kraju prenočevali na prostem« (Lk 2,8). Zunaj, na prostem, ob robu puščave se daljni Bog približa pastirjem. Sveto pismo neštetokrat pripoveduje o podobnih srečanjih: pred šotorom Abraham pozdravi in pogosti mimoidoče angele, v puščavi in pozneje na gori Sinai Bog nagovori Mojzesa, v naravi Elija zelo globoko doživlja Božji mimohod.
Zdi se kakor da bi bili na prostem boljši pogoji, da Bog stopi v naše življenje, da nam daje čutiti svojo zdravilno bližino, da nas nagovori z prav nam namenjenim sporočilom. Morda te lepe zimske dneve koristimo za sprehod po naravi, gremo zjutraj peš k svitni, predvsem pa na sveti večer k polnočnici. Morda bo kakor do pastirjev angel stopil do nas in nam kakor pastirjem povedal: Čisto blizu vas je Bog stopil v ta svet. Majhen je, neznaten, vendar našli ga boste, le nekaj korakov še storite.

Torek
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
O pastirjih, ki so bili prvi, katerim se je oznanila božična skrivnost, evangelist pravi, da so čez noč stražili pri svoji čredi. Pastirji, majhna skupinica ljudi, so bili izpostavljeni, so živeli proč od svojih varnih koč, so se bali sovražnikov in divjih živali. Predvsem ponoči. Vendar ima noč tudi svoj čar in nudi posebne priložnosti.
Morda se vozite ravno iz nočne službe domov. Ali pa ste bdeli ob bolnem otroku ali staremu človeku? Ali iz kakega drugega razloga niste spali. Nekateri pripovedujejo, kako prav ponoči več slišijo, vohajo, čutijo, celo vidijo, ker so čutila napeta in so bolj pozorni. Drugi čutijo bolečine, si želijo pomoči, opore. Prav ponoči je hrepenenje po kaki osebi, po bližini ljubljenega človeka nadvse močno.
Po poročilih svetega pisma se Bog pogosto ponoči približa človeku, se pojavlja v sanjah ali pošilja angele. Očitno naleti prav ponoči na večjo pozornost. In tudi na zavest, da Božja beseda, božja bližina spremeni naslednje jutro, oblikuje naslednji dan.
Ni slučaj, da obhajamo božično skrivnost sredi noči. Za otroke je gotovo bogoslužje popoldne pred svetim večerom zelo primerno, za odrasle pa polnočnica ponuja posebno priložnost, če se izpostavimo noči.

Sreda
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
Zunaj na prostem, sredi noči, ob robu puščave nekje med Jeruzalemom in Betlehemom Bog obišče skupinico pastirjev. Naenkrat čutijo bližino, vidijo luč, slišijo glas angela. Govori jim o novem življenju, ki se je rodilo čisto blizu. In o končno izpolnjeni obljubi, da bo Bog poslal Odrešenika na svet. In ko angeli oznanjajo mir ljudem na zemlji, se pastirjev polasti globok mir. In ne le mir, varnost, ljubezen, zaupanje, smisel čutijo globoko v sebi.
Trenutke dobrodejne bližine, trenutke svetlobe, tudi mi jih poznamo. Žal navadno prehitro minejo. Sveto pismo taka doživetja razlaga kot namige na Boga, kot poti k Bogu. Ljubljena oseba ni Bog, sijajen uspeh ni Bog, treba je storiti še nekaj korakov do Boga, ga spoznati v nepričakovanem, v drugačnem, novem, včasih pa tudi v običajnem, navadnem, majhnem.
»Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod«, so pastirji govorili drug drugemu. Niso komentirali, niso kritizirali, niso spraševali, šli so iskat tisto še večje in niso bili razočarani, ko so našli v revnih jaslicah malega otroka. Prišli so zopet v svoj lastni svet in tam našli Boga. Niso dvomili, temveč slavili in hvalili so Boga.
Ko v naše domove te dni počasi prihaja mir, čutimo toploto in vidimo svetlobo, lahko vemo: Bog je blizu.

Četrtek
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
Sveti večer, piše v koledarju. Cel dan je sveti večer. Dan, ki želi prinesti svetlobo v temo in mir v naše življenje. S pastirji se bomo odpravili na pot v Betlehem. Naš Betlehem bi danes lahko bila farna ali kaka druga cerkev. V prevodu pomeni ime mesta Betlehem »hiša kruha«. V cerkvi bomo obhajali praznično sv. mašo. Ob okrašenih in razsvetljenih božičnih drevescih, starodavnih jaslicah, lepim petjem in dišečim kadilom bomo zagledali kruh na pateni kakor so videli pastirji otroka Jezusa v jaslicah. Oboje je drugače kakor si predstavljamo Boga.
In vendar: v Betlehemu so se poleg pastirjev zbrali še modri možje ali trije kralji, kakor jih radi imenujemo. In tudi oni se ne čudijo, ko zagledajo revnega dojenčka namesto kralja, ki so ga pričakovali. Pokleknejo predenj in ga molijo. Moliti, častiti Boga, to je preprosto biti pred Bogom. Mu izreči hvalo, ga spraševati, nanj vpiti, jokati, se veseliti, umolkniti, biti pred Bogom. Dokler stojimo pred Bogom in ga tikamo, molimo in ga častimo, smo tudi mi dospeli v Betlehem, v naš Betlehem.

Petek
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
Cel teden smo spremljali pastirje na poti v Betlehem in nazaj. Podoživeli smo, kako so ponoči našli vero v božjo navzočnost na zemlji. Potem ko so molili pred otrokom, so se vračali v svoj vsakdan in tam živeli v luči te vere. O njihovem nadaljnjem življenju sv. pismo ne poroča več ničesar. Le toliko: »Vrnili so se ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno«.
Po polnočnici smo se tudi mi vrnili domov, kakor pastirji. Priprava na božič nas je vodila do poglobljenega srečanja z živim Bogom. In zopet smo morali spoznati, da je Bog drugačen kakor smo si ga v svojih predstavah naslikali. Prihaja blizu in se zopet umakne, razsvetljuje naše življenje in nas zopet odpušča v temo.
Hrepenenje po pravičnosti, varnosti, miru, ljubezni, zaupanju, smislu nas vodi v božjo bližino, k srečanju z njim, v molitev, vendar pa je nazadnje on tisti, ki stopi v naše življenje in nam da tisto zadnjo sigurnost, o kateri so pastirji rekli: Vse so našli tako, kakor jim je bilo rečeno.

In der heiligen Nacht in Betlehem sind die Hirten zum Glauben gekommen, im bleibenden Licht der Nacht leben sie den Glauben, und zwar an dem Ort, an dem sie vorher gelebt haben und zu dem sie selbstverständlich zurückgekehrt sind. Sie haben erkannt, dass Gott anders ist als er ihren Vorstellungen lebte und doch waren sie so berührt von seiner Gegenwart, dass sie nicht im Mindesten daran zweifelten, das er es ist, den sie in der Krippe vorfanden. So wie sie müssen auch wir immer neu entdecken, dass die Sehnsucht nach Gerechtigkeit, Geborgenheit, Frieden, Liebe, Vertrauen, Sinn uns in die Nähe Gottes führt, dass aber dann er derjenige ist, der in unser Leben tritt und uns den Glauben an seine Gegenwart schenkt.

KOMENTIRAJ prispevek

Ime (priimek, ime): E-pošta: Naslov prispevka: Prispevek:

Varnostna koda:
Prosimo, vtipkaj varnostno kodo: