+43 (0)463/54587 3510
Kot lektorici Nedelje se mi od časa do časa pri prebiranju in popravljanju besedil rahlo namuzne, čeprav so stvari, jasno, strogo resne. Tako bom izrabila iztek poletja in nanizala nekaj poletnih jezikovnih pustolovščin, da nam bo tudi še na jesen – res, brez zlobe – toplo pri srcu. več
15 let skrbnega zbiranja zgodovinskega gradiva, številna raziskovalna potepanja po krajih okrog Krnskega gradu in Gospe Svete, plodno sodelovanje s slovenskimi in avstrijskimi zgodovinarji, za polno malho domišljije, trdo pisateljsko delo in ravno dovolj pogosti obiski muze – tako približno je nastajala zgodovinsko-biografska Saga o Karantaniji enega najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev Ivana Sivca, ki je spomladi 2010 izšla pri ljubljanski založbi Karantanija, uredila pa jo je Tadeja Zupan Arsov. več
Ko smo še nedolgo tega v eni od kulturnih prilog Nedelje v rubriki Poglejmo čez plot objavili intervju s priljubljenim slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem in v njem med drugim izvedeli, da ima v načrtu monumentalno trilogijo o Karantaniji, ki bo pač izšla nekoč in nekje, verjetno nisem bila edina, ki je pri tem razpredala svoje dvome približno v stilu: »Naj Sivec kar govori, kar hoče, mi raje lepo počakajmo, pa bomo videli, ali iz tega res kdaj tudi kaj bo!« več
Slovenske ustanove krške škofije so svojim najožjim sodelavkam in sodelavcem rekle »Hvala–Danke«. Dušnopastirski urad, Katoliška akcija in Nedelja so v četrtek, 17. junija vabile pred župnišče v Šmarjeti v Rožu na praznik zahvale v ritmu prihodnosti. Poglejte si v fotografijah ritem te prireditev. h galeriji
Kot velika družina so se zbrali katoličani iz vseh delov Slovenije in tujine na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju. Med njimi je bil tudi avtobus slovenskih vernikov iz krške škofije. Na velik stadion Arena Petrol v Celju so se od jutranjih ur 13. junija zgrinjale množice vernikov, ki so pripotovali v Celje z avtobusi (430) in vlaki. Kongresa se je udeležilo32.000 vernikov – med njimi največ mladih in mladih družin. Fotografske vtise je pripravila Micka Opetnik. h galeriji

Danes se v Domu sv. Jožefa (lazaristi) v Celju začenja mednarodni Vincencijanski simpozij, ki bo do nedelje potekal pod geslom Sodobni ubogi – naša pot. Jutri bo na temo Ubogi – izgubljeni in brez vrednot spregovoril ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, v soboto bo misijonar Paul Christopher Roche predaval na temo Ubogi – izrinjeni v materialnem pomanjkanju, v nedeljo pa bo na temo dneva Cerkev – sama uboga, a z večnim sporočilom spregovoril kardinal Franc Rode. Pred Domom sv. Jožefa bo v nedeljo še pozdravna slovesnost za kardinala zlatomašnika, ki bo tudi vodil somaševanje ob sklepu Vincencijanskega leta. splet slovenske Cerkve
Kulturno življenje v občini Bardo, v dolini Tera, je zadnje čase zelo živo, "protagonisti te nove pomladi so mladi, kar je še najbolj pomembno". Začela je delovati Glasbena šola Glasbene matice, ustanovljen je bil Barski oktet, aktivnih je več ansamblov, v Teru pa so tudi "doživeli prvo gledališko srečanje, na katerem smo lahko poslušali rezijanski, terski in nadiški dialekt". Poudarka vredna je skrb, ki jo imajo do domače slovenske besede, ki je predolgo, razen v cerkvi in ob pustnih(!) prireditvah, bila zaničevana in zatajevana, zdaj pa jo "je slišna doma in v širšem slovenskem prostoru, kjer terski dialekt postaja prepoznaven še zlasti v pesmi in poeziji". Novi Matajur
Slovenci so na Dunaj prihajali vse od njegovega nastanka - naši predniki Karantanci, piše Barbara Kramžar, so s selitvami celo zavzeli večji del vzhodnega in osrednjega dela današnje Avstrije - in to v glavnem "po nova znanja in ideje". Današnji središči življenja Slovencev na Dunaju sta kulturni center in študentski dom Korotan ter Slovenski znanstveni institut "v znameniti Knafljevi ustanovi, ki je prispevala odločilni delež k ohranitvi slovenstva". In danes?, se sprašuje v reportaži, ki ji je bila povod Medvedova knjiga Slovenski Dunaj. Dunaj je vsekakor svetovljansko pribežališče za nekatere koroške Slovence… (Dunaj, zibelka slovenstva str. 18):
Delo
Naselje Pušča v mestni občini Murska Sobota je edina romska krajevna skupnost v Evropi, v njej pa danes živi v 156 objektih (v16 objektih še nimajo lastne elektrike, a jo dobivajo od sosedov, vodo imajo vsi) 726 prebivalcev, med njimi jih ima 506 volilno pravico. Zelo so ponosni vrtec Romano, ki ga obiskuje 12 "starejših" in 8 "mlajših" otrok. Ob osmi obletnici krajevne skupnosti dobivajo večnamensko dvorano - še včeraj so jo "pleskali, da bo vse lepo in čisto za prihod predsednika Danila Türka ter okroglo mizo o vlogi romskih žena in mater pri razvoju družine in izobrazbi otrok" - in v njej tudi pisarno za krajevno skupnost. Dnevnik
Današnji praznik Marijinega rojstva (mali šmaren, mala maša, mala gospojnica) obhajata tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo. Praznovanje izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, ob koncu 7. stol. pa se razširi tudi v Rimu, od 13. stol. naprej je pridobilo še vse večji pomen in postalo slovesni praznik. Izročilo praznika sicer temelji na apokrifnem spisu Janezov protoevangelij (iz 2. stol.), opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Marija je kot Odrešenikova mati, še sporoča TU SŠK, vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. splet slovenske Cerkve
Združenje animatorjev Oratorija je v soboto pri salezijancih na Rakovniku pripravilo Jesensko srečanje animatorjev Oratorija. Več kot tristo animatorjev se je zbralo "z namenom, da bi strnili vtise o dogajanju na župnijskih oratorijih", ki so potekali v okoli 330 slovenskih župnijah in se jih je udeležilo več kot 22.500 otrok, pri izvajanju programa pa je sodelovalo več kot 6.500 animatorjev. Oratorij, ki je potekal pod geslom Pazi čas!, so sklenili z mašo, po maši pa so "animatorji na oratorijski tržnici predstavili najboljše izdelke, zastave in fotografije iz svojih oratorijev. Obenem je potekala tudi prireditev Oratorij ima talent. e-Družina
Pred začetkom novega študijskega leta bodo v Mariboru na Noči raziskovalcev že petič promovirali znanost in življenje ter delo raziskovalcev. Vseevropskemu projektu, pod pokroviteljstvom Evropske komisije jo pripravlja že okoli dvesto evropskih mest, je organizator Tehnocenter UM dodal podnaslov En poklic - več karier. Na treh prizoriščih se bodo raziskovalke in raziskovalci iz skorajda vseh mariborskih fakultet širši javnosti, še posebej pa mladim, predstavili z različnimi eksperimenti, delavnicami in predstavitvami, ogledati pa si bo tudi mogoče številne poklicne možnosti raziskovalcev - od samozaposlitve do dela v gospodarstvu. Večer

07.09. | Na DRAGI nova Koroška Na Koroškem bi bilo nepredstavljivo: Vabilo na prireditev »Slovenci na Primorskem 90 let po koncu 1. svetovne vojne«. Dvorana v Tinjah pa zdavnaj premajhna za številne udeležence. DRAGA V Trstu na svojih 45. študijskih dnevih prav to še vedno zmore. »Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu. Štirje predstavniki slovenske manjšine na Koroškem bodo podali sliko sedanjega manjšinskega stanja na političnem,… več
Ritem prihodnosti
18.06.
Šmarjeta v Rožu
h galeriji
Slovenski evharistični kongres
18.06.
Celje
h galeriji
Slovenske Šmarnice pri Gospe Sveti
04.06.
Gospa Sveta
h galeriji
Otroški dan 2010
19.05.
Železna Kapla
h galeriji
Srečanje otroških in mladinskih zborov
23.04.
Globasnica
h galeriji
Dvorana Rock´s
21.04.
Šmihel
h galeriji
Na Jakobovi poti
13.03.
Podjuna
h galeriji
Vtisi s Kontaktnega tedna v Dobrli vasi
10.03.
Dekanija Dobrla vas
h galeriji
Evangeličani in Slovenci na Koroškem - močni v samostojnosti Evangeličani in koroški Slovenci – dve manjšini se srečata in iščeta zgodovinske… več
Velikonočna priloga: Z vstajenjem v novo življenje Portret: Pastoralna asistentka Gabi Amrusch - Gospa Klevišar, ali nismo premalo velikonočni kristjani? - Kaj je najdragocenejše v škofijskem muzeju? - Janko Zerzer: od ideje do tradicije - Bralci Nedelje potujejo bolj poceni - Velikonočna nagradna križanka
… več
Predstavljamo: Kulturna priloga - Mlada ustvarjalnost NA SVETLO DANO - Pesmi in proza vseh udeležencev literarnega natečaja ob Tischlerjevi nagradi 2010
Zrcalo odraslih; Stanko Wakounig, Kristijan Sadnikar, Teodor Domej in Peter Fantur
Portret : Nina Zdouc in Kvina… več
Predstavljamo: Družinska priloga o srčnih zadevah
IZ VSEBINE
Helmut Blažej o pomoči za Ukrajino ZADEVE SRCA - pobuda za zdrav način žviljenja;… več
Predstavljamo: Kulturna priloga na temo - Kulinarika in literatura
IZ VSEBINE: • Tatjana Angerer: Najboljši kruh so mati pekli • Emil Krištof o juhi, ki je zbudila koroško podzavest… več
Predstavljamo: družinska priloga s težiščem redovništvo
Vsebina: S. Regina Tolmaier o redovništvu - Benediktinci v Limbušu (p. Edmund Wagenhofer) - Šolske sestre v Pliberku… več
Božična priloga: glavna tema - leto duhovnikov Božična priloga Nedelje ima letos težiščno tematiko: leto duhovnikov. Nedelja je spremljala dekana Ivana Olipa na en navaden delovni dan. Preberite reportažo: en dan v življenju duhovnika. Klaus Einspieler: kako naj bi bila duhovniška služba. V prilogi najdete poleg tega… več
Predstavljamo - družinska priloga: Kdo si, tujec? V pogovorih z begunci, azilanti, migranti, priseljenci – mnogo je statusov, ki so si po pravicah in dolžnostih zelo različni – sem slišala veliko trpkih življenjskih zgodb. Žalostni, travmatični, zapostavljeni, zasovraženi, potisnjeni ob rob, obrekovani kot zločinci in zajedavci se… več
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.