Državni zbor je z 48 glasovi za in 30 proti sprejel novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, da bo tako država celovito vendarle lahko celovito uredila položaj tako imenovanih izbrisanih (zavrnjena so bila dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa). Ministrica Katarina Kresal je povedala, da je "namen zakona, skladno z vrsto odločb ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, celovito urediti tisti del krivic izbrisanih prebivalcev, ki se nanašajo na njihov odvzet status izpred 18 let… Z zakonom ničesar nikomur ne podarjamo, ne odškodnin, ne državljanstev, ne volilne pravice". DnevnikVečere-Delo
Začelo se je oddajanje (obvezno elektronsko izpolnjevanih zbirnih vlog, namenjenih kmetom, ki nameravajo letos vlagati zahtevke za katerikoli ukrep kmetijske politike (blokirana bodo tista kmetijska gospodarstva, ki nimajo urejenega stanja v registru). Med novostmi letošnjih ukrepov bo uvedba dodatnega plačila za mleko za gorsko-višinske in strme kmetije ter podpora za ohranitev živinoreje na gospodarstvih s travinjem, postopno pa bodo začeli uvajati še spremembe sistema plačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja. Lani je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izplačala 354 milijonov evrov, od tega 231,5 milijona iz evropskih skladov. Večer
Pevska revija, ki jo pod imenom Koroška poje pripravlja Krščanska kulturna zveza (KKZ), je letos izzvenela v slovenskih narečjih, od koroškega v Sloveniji in Avstriji (iz Podjune: kvintet Rapatz in MPZ Foltej Hartman, Roža: Rožanski muzikanti, PS Didldumdaj in PZ Vaščano pojo in Zilje: kvintet s Karnice) do narečij Slovencev (iz Benečije, Rezije in Istre, ki jih je zapel MePZ Hrast iz Doberdoba) v Italiji. Janko Zerzer, predsednik KKZ, je namreč "opozoril na grozeče izginjanje slovenskih narečij predvsem v slovenskem zamejstvu", zato je bila revija "tudi pomemben impulz za čim večje spoštovanje domače govorice in prelepe slovenske pesmi". Primorski dnevnik
V Centru in Galeriji P74 bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo ilustratorke Lile Prap. Na razstavnih stenah bo "aktualna ilustracija, vizualiziran otroški svet iz avtorskih otroških slikanic, kakršnega je uspela izoblikovati mednarodno najprodornejša /predlani so na Japonskem po knjigi Zakaj? posneli 26 delov risane serije, ki jo bodo v okviru festivala Pravljice danes 2010 (Delo, str. 16) tudi predvajali v Kinodvoru/ slovenska pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik, veliko bolj znana kot Lila Prap". Med njenimi ilustracijami za otroške knjige so najbolj znane Živalske uspavanke, Zakaj?, 1001 pravljica, Moj očka, Male živali in Dinozavri!?... LilaPrapR, str. 16;
Delo)
Dnevnik
Tema današnjega mednarodnega dneva žensk je Enake pravice, enake možnosti: napredek za vse. V stotih letih, odkar so se ženske začele boriti za svoje pravice, je bil sicer res dosežen napredek, a se kljub temu morajo ženske še vedno boriti za enake stvari kot takrat: zagotovitev enakosti med spoloma, za enako plačilo za enako delo - ženske v Evropi, kot je pokazala zadnja raziskava Eurobarometra, za enako delo zaslužijo okoli 18 odstotkov manj kot moški -, za dostop do družbeno vrednotenih položajev (tudi v Sloveniji je še vedno slaba zastopanost žensk na vodstvenih in vodilnih položajih, pa tudi majhen delež politično aktivnih žensk). Večere-DružinaDnevnik /9. marecNovi glas /9. marec
Pri KUD Apokalipsa sta izšli dve novi literarni deli, feministična študija Pavla Barše Gospostvo človeka in želja ženske - Feminizem med psihoanalizo in poststrukturalizmom ter pesniški prvenec Martine Soldo Potapljač, izšla pa je tudi trojna številka revije Apokalipsa. Pavel Barša, predavatelj na praški Karlovi univerzi, ponuja pregled razvojnih poti feminizma v 20. stoletju, pri tem pa "ne zabeleži le dosežkov teh smeri, temveč jih obenem razloži, komentira, umešča v skupno matrico premišljevanja, prikaže, v čem je vrednost feminizma, ter opozarja, katera vprašanja je kakšna smer pustila odprta in kako se je na ta navezala naslednja predstavnica in jih kritično obdelala". Dnevnik
V Velenju je bilo ustanovljeno združenje prikazovalcev umetniškega filma (Delo, str. 9) Art kino mreža. Ustanovitve združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije (filmskih gledališč) se je udeležilo19 članov, za predsednico pa so izvolili Marjano Štalekar. Art kino mreža želi s člani združenja, ki svojo dejavnost opravljajo v različnih večjih in manjših urbanih središčih, vzpostaviti "aktivno, moderno in učinkovito mrežo kinematografov, ki bo svojim članom v pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti". Eden prvih projektov bo izobraževanje o filmu. Večer
Vse dosedanje vlade niso naredile nič proti neetičnosti, nemoralnosti in protizakonitosti neplačevanja in izsiljevanja dolgih plačilnih rokov, sporoča Gospodarska zbornica Slovenije, zaradi česar se tudi likvidnost gospodarstva dramatično poslabšuje. Več kot 5200 pravnih oseb (brez s. p. - samostojnih podjetnikov) je imelo konec lanskega leta za 256 milijonov evrov dospelih neporavnanih obveznosti; skoraj polovica je starih od pol leta do dveh let. Podjetja, ki so bila nadpovprečno zadolžena že pred krizo, zavarovanj za bančne kredite nimajo več in tudi ne morejo odplačevati kreditov in drugih obveznosti. Največ jih je v gradbeništvu. (Plačilna nedisciplina, str. 1): Delo
| Marec 2010 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| N | P | T | S | Č | P | S |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | |
| 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 |
| 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 |
| 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 |
| 28 | 29 | 30 | 31 | |||
MAR, 2010
FEB, 2010
JAN, 2010
DEC, 2009
NOV, 2009
OKT, 2009
SEP, 2009
AVG, 2009
JUL, 2009
JUN, 2009
MAJ, 2009
APR, 2009
MAR, 2009
FEB, 2009
JAN, 2009
DEC, 2008
NOV, 2008
OKT, 2008
SEP, 2008
AVG, 2008
JUL, 2008
JUN, 2008
MAJ, 2008
APR, 2008
MAR, 2008
FEB, 2008
JAN, 2008
DEC, 2007
NOV, 2007
OKT, 2007
SEP, 2007
AVG, 2007
29.02. | Kaj je z nazorsko, kulturno in politično avtonomijo kristjanov? Tudi dandanašnji.
Včeraj so Krščanski socialisti Slovenije (KSS) pripravili tiskovno
konferenco; z gostom in glavnim govornikom Janezom Stanovnikom, predsednikom borčevske organizacije, so obeležili bolečo rano (da se osvetli?) - 65-letnico podpisa Dolomitske izjave. "Nihče me ne bo prepričal, da je bila hegemonija komunistične partije vzpostavljena z Dolomitsko izjavo", je razlagal Stanovnik, podpredsednik socialnih demokratov (s katerimi… več
31.12. | Mineva staro leto, pa kaj; bo vsaj novo lepše? Bolj kot smo se bližali novemu letu, več se je dogajalo. Po eni strani vedno več evforije: schengen, predsedovanje EU, po drugi plati pa vendar vedno zaskrbljujoč notranjepolitični in še posebej z menedžerskimi nečednostmi posut gospodarski položaj "najbogatejše med nedavnimi pristopnicami EU". Pa smo se znašli. Ko je nato udarila… več
30.11. | Čas, kajpak, zaceli tudi politične rane Kar je sicer že znano, je zdaj tudi uradno: dr. Danilo Türk bo 4. predsednik države. Državna volilna komisija je včeraj sporočila, da je ob 58,46-odstotni volilni udeležbi zanj glasovalo 68,03 odstotka volilcev. Türkova visoka zmaga, na predsedniških volitvah najvišja doslej, ki pravzaprav ni bila več niti presenečenje, razen za predsednika vlade Janeza Janšo, je skupaj… več
30.10. | Predsedniške volitve, prvi krog Današnja uradna razglasitev rezultatov volitev prvega kroga predsedniških volitev torej, tudi po preštetju glasov iz tujine, ki so pri opoziciji dvigovali toliko prahu, ni spremenila že znanega vrstnega reda; Peterle in Türk se bosta v drugem krogu, na Martinovo, s toliko bolj izostreno predvolilno taktiko potegovala za položaj predsednika države. V prvem krogu so bili kandidati bolj ali manj dejansko… več
12.10. | Sodna zadeva: škof Rožman Razsodba vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu, seveda ne pomeni že tudi oprostitve, zadeva Rožman se bo le ponovno obravnavala, tokrat na (civilnem) Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Bo novo sojenje končno omogočilo "korektno razjasnitev vloge, ki jo je imel škof Rožman v težkem in zapletenem času druge svetovne… več
Viktringer Ring 26
9020 Klagenfurt/Celovec,
Tel.: +43 (0)463/54587 3510
Fax.: +43 (0)463/54587 3900
E-Mail:
Spletna stran cerkvenega časopisa Nedelja obvešča uporabnike o cerkvenem življenju na Južnem Koroškem . Za pravilnost in popolnost informacij, ki so objavljene na spletni strani, ne jamčimo.
Povezave
Nedelja s povezavami omogoča dostop do informacij na spletu. Opozarjamo, da so za vsebino in oblikovanje teh spletnih strani odgovorni izključno njihovi ponudniki. Nedelja ne jamči za te ponudnike in njihove informacije.
Koncept in realizacija
Agentura i:lab hf tomažič oeg 9020 Celovec/Klagenfurt, Oktoberstr. 19-3 / ilab.at
© Nedelja, cerkveni list krške škofije
Vsebina teh strani je avtorsko zaščitena. Vse vsebine služijo osebni informaciji. Vsakršna drugačna uporaba, zlasti shranjevanje v podatkovnih bazah, objava, razmnoževanje in vsakršna oblika gospodarske uporabe ter posredovanje tretjim - tudi deloma ali v predelani obliki - je brez privoljenja uredništva Nedelje prepovedana.
Brez predhodnega izrečnega pisnega dovoljenja lastnika copyrighta vsebin ni dovoljeno objaviti ali obdelati, najsi bo za gospodarske ali druge namene.
Pobude - bodisi popravila napak, opozorila na pomanjkljivosti ali vprašanja zaradi nesporazumov - so seveda vsak čas zaželene.
SREDA,