<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0"
    xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
    xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
    xmlns:admin="http://webns.net/mvcb/"
    xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">

    <channel>
    
    <title>Aktualno prebrano &#45; Janez Poštrak</title>
    <link>http://www.nedelja.at/slovenija/</link>
    <dc:language>en</dc:language>
    <dc:creator>Janet Poštrak</dc:creator>
    <dc:rights>Copyright 2010</dc:rights>
    <dc:date>2010-07-30T12:57:00+01:00</dc:date>
    <admin:generatorAgent rdf:resource="http://www.nedelja.at/" />
    

    <item>
      <title>3. višarski dnevi mladih</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/3_viarski_dnevi_mladih/</link>
      <description>V Kanalski dolini so se včeraj v okviru priprav na 22. romanje treh Slovenij na Svete Višarje začeli 3. višarski dnevi mladih. Danes so na obisku v Ziljski dolini na Koroškem, zvečer pa se bodo vrnili na Višarje. Jutri bo vzpon na goro Lovec in srečanje z duhovnikoma Janezom Pucljem in Zvonetom Podvinskim, ki delujeta med slovenskimi izseljenci v Nemčiji oz. na Švedskem, v nedeljo pa se bodo udeležili 22. romanja treh Slovenij, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov. Pred cerkvijo (ali v Domu srečanj dr. Lamberta Ehrlicha) bo predavanje Jožeta Kopeiniga, maševal pa bo nadškof Franc Kramberger.</description>
      <dc:date>2010-07-30T11:57:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>“Umetnost in judovstvo”</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/umetnost_in_judovstvo/</link>
      <description>V mariborski Sinagogi potekajo sklepne priprave na izvedbo letošnjega projekta Evropski dan judovske kulture 2010, katerega poglavitni namen je opozarjati in seznanjati najširšo javnost z judovsko zgodovino in kulturo. Projekt se je začel leta 1996 v Franciji, zdaj pa se odvija že v 30 evropskih državah; Slovenija se mu je priključila leta 2006 s prireditvami v Ljubljani in v Mariboru, nato še v Lendavi, lani v Kopru, letos pa tudi v Murski Soboti. Judovska dediščina &#45; letošnja tema je &quot;umetnost in judovstvo&quot; &#45; je na Slovenskem sicer skromna, vendar ohranjena in se predstavlja kot sestavni del evropske dediščine, kulture in zgodovine.</description>
      <dc:date>2010-07-30T11:56:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Ukinitev dopolnilnega zavarovanja</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/ukinitev_dopolnilnega_zavarovanja/</link>
      <description>Minister za zdravje Dorijan Marušič je napovedal, da bo ukinil dopolnilno zavarovanje &#45; za kar si je že pred sedmimi leti prizadeval tedanji minister Dušan Keber &#45; oziroma temeljito reformiral zdravstveno zavarovanje, teze za razpravo pa naj bi bile pripravljene že v začetku septembra. Reforma bo uspešna, je dejal, &quot;če bo po predstavljenih analizah večina v Sloveniji sprevidela, da je sedanje stanje res zavora za hitrejši razvoj zdravstvenega zavarovanja pri nas&quot;. Spremembe bodo po njegovem zatrjevanju prinesle več solidarnosti v sistem, ko ne bodo zneski za vse enaki, pač bodo &quot;eni plačevali manj, drugi več, nekateri pa enako&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-30T11:21:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Kaj čaka bolnike?</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/kaj_aka_bolnike/</link>
      <description>Soglasja za nadurno delo je že umaknilo 1852 zdravnikov, so povedali v zdravniškem sindikatu Fides, z umikom soglasij pa zdravniki odgovarjajo na znižanje plačila dežurstev. Z le predpisanim dežurstvom (170 ur na leto) bodo začeli s prvim septembrom, znižano plačilo dežurstev pa začne veljati šele s prihodnjim letom. Zaradi 
množičnega umika se bodo podaljšale nekatere čakalne dobe za nenujne primere, zato pravi minister za zdravje: &quot;Najti moramo najboljšo možno rešitev, ne za leto 2011, ampak za prihodnjih pet do 10 let, kajti zdravstveni sistem nujno potrebuje reorganizacijo&quot;. (Soglasja za nadurno delo umaknilo 1852 zdravnikov str. 2;
Delo)</description>
      <dc:date>2010-07-30T11:17:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Kadrovske spremembe v murskosoboški škofiji</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/kadrovske_spremembe_v_murskosoboki_kofiji/</link>
      <description>Murskosoboški škof Peter Štumpf je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da so bile kadrovske zamenjave izpeljane v dogovoru z duhovniki. Nekatera imenovanja in spremembe pa so tako  v cerkvenih krogih kot v širši javnosti &quot;dvignile veliko prahu&quot; (verniki madžarske narodnosti v lendavski župniji nasprotujejo premestitvi župnika Tomislava Šantaka, ki je maševal tudi v madžarščini, mladi sobočani bi radi obdržali župnika Ivana Krajnca…). Zamenjava Šantaka pa, kot je poudaril škof, ni povračilni ukrep za zamenjavo edinega slovensko govorečega duhovnika v Porabju Ferenca Merklija, ki ga je sombotelski škof András Veres premestil.</description>
      <dc:date>2010-07-29T18:06:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Blagoslov vojaške ladje Triglav</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/blagoslov_vojake_ladje_triglav/</link>
      <description>Blagoslov slovenske vojaške ladje Triglav se je zdel ustavno vprašljiv direktorju (komu, če ne njemu) urada za verske skupnosti Alešu Guliču. Ministrstvo za obrambo je včeraj zatrdilo, da je bila ladja blagoslovljena v imenu vseh veroizpovedi, zastopanih v Vojaškem vikariatu Slovenske vojske, pa tudi skladno z mornariško tradicijo. Ladjo je blagoslovil katoliški duhovnik Jože Plut, sicer tudi vodja Vojaškega vikariata, ki je povedal, da je bila molitev &quot;namenjena posadki, ki bo plula na tej ladji z željo, da bi se po opravljenih nalogah vedno srečno vračala&quot;, posebej pa je še omenil večnamenskost ladje (pomoč v nesrečah na morju).</description>
      <dc:date>2010-07-29T17:05:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Osnutek novega zakona o medijih</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/osnutek_novega_zakona_o_medijih/</link>
      <description>Kulturno ministrstvo je včeraj poslalo v javno razpravo (do 20. septembra) osnutek zakona o medijih. Ključne novosti v zakonu, kot jih je včeraj naštela ministrica Majda Širca, so: pomoč medijem v poslovnih težavah, koncentracijo v medijih bo presojal urad za varstvo konkurence novinarji imajo v primeru prodaje medija predkupno pravico, soglasje uredništva v nekaterih primerih, ločitev uredniških in nadzorstvenih funkcij, strožji pogoji za samostojne novinarje in nova definicija popravka. Novost je tudi uredniški statut za večje medije, ni podrobneje opredeljena ločitev uprave oz. lastnika od uredništva medija.</description>
      <dc:date>2010-07-29T11:44:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Branost tiskanih medijev</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/branost_tiskanih_medijev/</link>
      <description>Podatki Nacionalne raziskave branosti za prvo polletje kažejo, da je branost tiskanih medijev za dva odstotka višja kot lani. Najbolj brana dnevnika sta brezplačnik Žurnal 24 in tabloid Slovenske novice, med t. i. resnimi dnevniki pa se je Večer pridružil Delu na prvem mestu (vsak 129.000 bralcev), sledijo Dnevnik in Primorske novice ter specializirana dnevnika Finance in Ekipa. Med tedniki ohranja prvo mesto Nedeljski dnevnik, Družina je na tretjem mestu (102.000 bralcev), med mesečniki pa Ognjišče (225.000 bralcev). Anketiranih je bilo 6918 oseb, starimi od 10 do 75 let. (Slovenci med mediji pogosteje izbrali tisk, str. 1;
Delo)</description>
      <dc:date>2010-07-29T11:39:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Smo socialna in pravna država?</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/smo_socialna_in_pravna_drava/</link>
      <description>Predsednik države Danilo Tūrk je ob poročilu varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek &#45; Travnik za leto 2009 – v poročilu se sprašuje, ali je Slovenija še socialna in tudi pravna država &#45; izrazil zaskrbljenost, &quot;nad razvojem dogodkov sem zaskrbljen, zato se zavzemam za dialog in iskanje primernih organizacijskih in strokovnih rešitev&quot;. Prepričan je, da v Sloveniji deluje le ena pravna država, vendar je problem, da ta ni enako dostopna za vse državljane. Čedalje več ljudi nima dostopa do odvetniške pomoči, ima težave z dostopom do zdravstvenih storitev, nekateri otroci nimajo zdravstvenega zavarovanja…</description>
      <dc:date>2010-07-28T12:16:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Večerov jubilej</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/veerov_jubilej/</link>
      <description>Mariborski časnik Večer izhaja 65 let; danes pa je izšla 20 tisoča številka. &quot;Spodobi se jasno sporočiti, da se časnik s svobodno mislijo, ki je niso zatolkla ne enoumja ne lastniška mešetarjenja z njim v novem družbenem redu, kljub porušenim razmerjem na medijskem zemljevidu veseli izzivov prihodnosti, saj ima, če mu bodo to pustili, prave ideje…&quot;, zapiše odgovorni urednik Tomaž Ranc v jubilejni prilogi. Zapisano pa je tudi, kaj meni o časopisju in Slovencih Stane Granda: &quot;Časopis je izjemno pomemben vir, celo takrat, ko o nečem ne poroča. Najbolje je, če ga kombiniramo z drugimi viri ali vsaj z drugimi časopisi&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-28T12:12:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Kapljice zgodovine in kulture</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/kapljice_zgodovine_in_kulture/</link>
      <description>Za marmorno poprsje Jurija Vege (delo Martina Bizjaka), ki so ga v času fašizma morali odstraniti z idrijske realke, se je tedaj zavzel tigrovec in ravnatelj Mestnega muzeja Srečko Logar, podjetnik Cesare Costantini pa ga je več kot deset let, do leta 1951, hranil v vrtu svoje palače v Čedadu. Častno držo Cesareja Costantinija bodo v Čedadu jutri počastili z večerom Kapljice zgodovine in kulture. O njem in o zgodovinski povezavi med Idrijo in Čedadom bo spregovoril Tomaž Pavšič, v kulturnem programu pa bodo nastopili harfistka Marta Vigna in flavtist Stefano Fornasaro s pevskim zborom Tri doline/Tre valli.</description>
      <dc:date>2010-07-28T12:11:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Na Anino nedeljo v Trenti</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/na_anino_nedeljo_v_trenti/</link>
      <description>Čeprav podružna cerkev Loretske Matere Božje v Trenti goduje decembra, je bil na Anino nedeljo posebno slovesen praznik: koprski škof Metod Pirih, ki dopustuje na Bovškem, obenem pa pastoralno pomaga duhovnikom v teh krajih, je blagoslovil obnovljeno cerkev &#45; cerkvico (iz leta 1694) je prizadel zadnji potres &#45;, obenem pa tudi posvetil nov daritveni oltar. Pri slovesnosti in v kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili domačini, je prepeval Moški pevski zbor župnije Hrenovice s Postojnskega, na družabnim srečanjem pod lipo pa tudi otroci in mladi ob spremstvu kitare ter moški pevski zbor Triglav Trenta.</description>
      <dc:date>2010-07-27T11:32:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>19. Trnfest</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/19_trnfest/</link>
      <description>Zvečer se začenja  Trnfest, ki že devetnajstič poteka v organizaciji KUD France Prešeren v ljubljanskem Trnovem. &quot;Dva ključna dogodka sta letos v znamenju slovenske produkcije: otvoritveni koncert Demolition Group ter zaključni koncert z Laibachi&quot;, pove koordinatorka programa Andreja Poročnik. Do septembra se bo zvrstilo več koncertov, gledaliških predstav, razstav (Obrni pogled), filmov in drugih dogodkov (otroški program z lutkovnimi predstavami, ustvarjalne delavnice za odrasle). Že tradicionalno je Trnfest tudi prostor druženja; zadnje avgustovske večere bo tako popestrila še Emonska promenada 2010.</description>
      <dc:date>2010-07-27T11:30:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>V Ohiu festival poezije in polke</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/v_ohiu_festival_poezije_in_polke/</link>
      <description>Na farmi Slovenske narodno podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu (blizu Clevelanda, Ohio) so ameriški Slovenci v nedeljo priredili festival poezije in polke. Predstavilo se je osem pesnikov (štirje slovenskega izvora) in orkester Ala Battistellija, ki slovensko polko izvaja že 30 let. &quot;Naše industrijsko mesto ima tudi stoletje dolgo dediščino pesnikov delavskega razreda&quot;, je povedal Joe Valenčič, sploh pa je Cleveland &quot;znan po popularnem slogu polka glasbe s koreninami v ljudskih pesmih slovenskih priseljencev&quot;. Valenčič je še povedal, da je navdih za festival dobil pri festivalu Dnevi poezije in vina iz Medane (letos bo na Ptuju).</description>
      <dc:date>2010-07-27T11:29:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Jakobovo, nacionalni dan Galicije</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/jakobovo_nacionalni_dan_galicije/</link>
      <description>V Santiagu de Compostela &#45; enem najpomembnejših romarskih središč krščanstva in glavnem mestu Galicije &#45; je 25. julij največji praznik v letu. God sv. Jakoba, &quot;ko na ulicah, kakor že dneve poprej, vrvi nepregledna množica&quot;, piše Mimi Podkrižnik v predstavitvi španske avtonomne skupnosti Galicije,  je namreč posvetne (Jakobovo so že leta 1919 izbrali za nacionalni dan Galicije) in verske narave. Po vstopu Španije v EU &quot;so se tudi v Svetu Evrope zavzeli za oživitev srednjeveške poti do groba apostola Jakoba, poti, ki naj bi prispevala k utrjevanju skupne evropske identitete&quot;. (Santiago de Compostela, romarska in evropska pot, str. 6):
Delo</description>
      <dc:date>2010-07-27T11:27:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Poklon ruskim vojakom  pod Vršičem</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/poklon_ruskim_vojakom_pod_vriem/</link>
      <description>Društvo Slovenija&#45;Rusija rusko veleposlaništvo in občina Kranjska Gora ob Ruski kapelici pod Vršičem vsako leto pripravijo spominsko slovesnost s polaganjem vencev za ruske vojne ujetnike, ki jih je med prvo svetovno vojno pri gradnji ceste čez Vršič zasul snežni plaz. Na slovesnosti so spregovorili pesnik Tone Pavček, ministrica za kulturo Majda Širca in podpredsednica ruske dume Ljubov Sliska (v Rusiji zelo cenijo prispevek Slovenije h krepitvi slovanske dimenzije v Evropi). Na družabnem srečanju v Kranjski gori so se s posebnim programom predstavili tudi ruski gardisti</description>
      <dc:date>2010-07-26T14:15:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Knjige za vsakogar</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/knjige_za_vsakogar/</link>
      <description>V okviru projekta Knjige za vsakogar (poteka znotraj programa Ljubljana svetovna prestolnica knjige 2010) izhajajo knjige po tri evre;  aprila je izšlo prvih pet knjig, do novembra pa jih bodo skupaj izdali 21 (vsaka knjiga v nakladi 8000 izvodov). Založniki so zaskrbljeni &#45; cena knjig, ki znaša tri evre, seveda ni realna &#45;, kako bo s prodajo, ko bo projekt Knjige za vsakogar (skupaj s subvencijami) končan. Kaj bo to pomenilo za svežo knjižno produkcijo (po &quot;normalni&quot; ceni), ki bo v knjigarnah konec poletja in jeseni in katerih cena bo krepko presegala ceno Knjig za vsakogar? Slovenci (po statistiki) v povprečju letno kupimo 2 do 3 knjige.</description>
      <dc:date>2010-07-26T11:58:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>50 let Društva Slovencev v Parizu</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/50_let_drutva_slovencev_v_parizu/</link>
      <description>Društvo Slovencev v Parizu (DSP) je praznovalo 50&#45;letnico obstoja; zahvalne maše &#45; daroval jo je narodni delegat za Slovence v Franciji Jože Kamin &#45; in slavnostne akademije se je udeležili tudi minister Boštjan Žeks, ki je društvu ob zlatem jubileju izročil častno priznanje Republike Slovenije Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predsednici Ani Stegu Vičič pa priznanje za dolgoletno in uspešno vodenje društva. DSP je ob jubileju tudi izdalo zajeten (125 str.) zbornik s pestro vsebino (med njimi sta članek o prizadevanjih in pomoči DSP pri osamosvajanju Slovenije in kronološki pregled društvenega delovanja).</description>
      <dc:date>2010-07-26T11:57:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Digitalizacija, Rai in slovenske oddaje</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/digitalizacija_rai_in_slovenske_oddaje/</link>
      <description>V prehodu iz analognega v digitalni televizijski sistem je pod vprašajem prihodnost slovenske televizije RAI. Na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste so s prehodom na digitalno tehnologijo obdržali kanale, preko katerih oddajajo programe v nemškem oz. francoskem jeziku za tamkajšnji manjšini, med kanali pa, ki jih namerava družba Rai obdržati v FJK, pa da ni tistega, preko katerega se trenutno oddajajo programi v slovenščini. Vest pa je takoj demantiral deželni ravnatelj RAI Roberto Collini, da namreč &quot;ni nevarnosti, da bo kanal RAI3&#45;bis, na katerem oddaja slovenske televizija, po novem ostal brez ustreznega digitalnega kanala&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-26T11:54:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Misijonska akcija Miva</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/misijonska_akcija_miva/</link>
      <description>Z blagoslovom vozil in prostovoljno nabirko za misijonska vozila, misijonsko akcijo Miva, praznujemo danes (poleg Anine in tudi Jakobove) Krištofovo nedeljo. Od leta 1987 je bilo kupljenih več kot dvesto avtomobilov (lani 13 avtomobilov, poslanih v osem držav), traktorjev, koles, čolnov. Vsako prevozno sredstvo pomeni pot k človeku,  pomeni pa tudi &quot;upanje, izobrazbo – življenje za tisoče ljudi&quot;. Na Krištofovo nedeljo Misijonska molitvena zveza (ustanovljena leta 1990) organizira po nad/škofijah tradicionalno molitveno srečanje; letos bodo srečanja v župniji Gornji Petrovci, v Olimju, v Tržiču in v župniji sv. Marka v Kopru.</description>
      <dc:date>2010-07-25T10:45:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Jožef Marketz za Kathpress</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/joef_marketz_za_kathpress/</link>
      <description>Voditelj Dušnopastirskega urada krške škofije in škofov vikar Jožef Marketz je v pogovoru za Kathpress povedal, da je &quot;dozorel čas za rešitev vprašanja tabel z oznakami krajev na avstrijskem Koroškem in da so pogoji za to zelo ugodni&quot;. Govor predsednika Fischerja pri njegovi zaprisegi in delovanje Valentina Inzka kot novega predsednika NSKS ter tudi nedavna postavitev ustreznih tabel v treh občinah so pravi koraki za nadaljnjo graditev potrebnega zaupanja. &quot;S tem je potrjena tista pot, po kateri hodi že več kot štirideset let Cerkev na avstrijskem Koroškem, da bi potrdila in utrdila sožitje med narodnostnimi skupinami&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-25T10:43:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Premier in nadškof pri Hudi jami in Staremu piskru</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/premier_in_nadshkof_pri_hudi_jami_in_staremu_piskru/</link>
      <description>Predsednik vlade Borut Pahor in predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Anton Stres, sta se danes dopoldne poklonila žrtvam povojnega nasilja v lani (24. julija) razkriti Hudi jami pri Laškem in žrtvam (22. julija 1942) nacističnega nasilja v zaporu Stari Pisker v Celju. Do teh ljudi, je povedal nadškof Stres, ki so trpeli zaradi domoljubja in resnice, čuti neizmerno spoštovanje, &quot;ker so trpeli in se jim je zgodila strahotna krivica&quot;, premier Pahor pa, da se bomo poskušali &quot;spomniti vseh žrtev, ki jih prinese tako surova tragedija, kot je svetovna vojna in čas po njej, če je povezan s prevzemom oblasti&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-24T18:41:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Poklon “straže št. 1” na Trnovem</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/poklon_strae_t_1_na_trnovem/</link>
      <description>V spominskem parku NOB na Trnovem nad Novo Gorico so pripravili spominsko slovesnost, na kateri so se posebej poklonili ruskim vojakom, ki so se bojevali v vrstah IX. korpusa in padli na Primorskem.  Pokloniti so se prišli tudi pripadniki Ruske garde, častne straže, ki v Kremlju na &quot;straži številka 1&quot; varuje ogenj v spomin na neznanega junaka; njihov prihod v Trnovo pa je izraz najvišje vojaške časti. Vadim Gorelov z ruskega veleposlaništva je povedal, da si &quot;Rusija želi, da postane slovesnost na Trnovem poleg tiste pod Vršičem tradicionalna&quot;. Med obema svetovnima vojnama je na slovenskem umrlo okoli 23.000 ruskih vojakov.</description>
      <dc:date>2010-07-24T18:09:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Izbrisani lahko uredijo status</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/izbrisani_lahko_uredijo_status/</link>
      <description>Z današnjim dnem stopa v veljavo zakon o izbrisanih. Na ministrstvu za notranje zadeve bodo izbrisanim pomagali pri urejanju njihovega statusa, izdali pa so tudi posebno informativno brošuro – dobile se bodo lahko na vseh upravnih enotah v državi in na diplomatsko&#45;konzularnih predstavništvih Slovenije v državah nekdanje Jugoslavije &#45;, v kateri bodo izbrisani lahko našli vse informacije v zvezi s postopkom ureditve svojega statusa. &quot;Omogočiti jim želimo, da bodo v roku treh let vložili svoje prošnje na upravne enote /po pošti ali s pomočjo pooblaščenca/, s čimer si bodo uredili status v Sloveniji od izbrisa dalje in tudi za naprej&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-24T12:15:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Tržaški župan Roberto Dipiazza</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/traki_upan_roberto_dipiazza/</link>
      <description>Tržaški župan Roberto Dipiazza je v pogovoru za Dnevnikov objektiv spregovoril o Trstu in predvsem o Koncertu prijateljstva, ki je 13. julija (ne da bi to načrtovali, pravi) sovpadal z obletnico požiga Narodnega doma. &quot;13. julij ni nevtralen datum. Ni ga bilo mogoče ignorirati. Na eni in na drugi strani so takoj skočili v zrak&quot;.  Jokal sem, pove, ko sem v mojem mestu slišal vse tri državne himne.
&quot;Vsi smo domoljubi in bomo vedno ostali… Nacionalizem nam je prinesel vse gorje dvajsetega stoletja. Domoljubje in kultura sta nekaj drugega&quot;. Na začetku županovanja je šels slovenskimi župani s Krasa, kar se je zgodilo prvič,  na zgodovinska obeležja…</description>
      <dc:date>2010-07-24T12:13:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Zbrana dela Stanka Jericija</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/zbrana_dela_stanka_jericija/</link>
      <description>S projektom Zbrana dela Stanka Jericija, s katerim &quot;želi Združenje cerkvenih pevskih zborov &#45; Gorica rešiti kulturno zapuščino goriškega skladatelja&quot;, Davida Bandlja, zborovodjo in poleg Ivana Florjanca sodelavec pri Zbranih delih, pa je k delu pritegnilo predvsem to, &quot;da bi se končno pregledalo in ugotovilo, kolikšen ter predvsem kakšen je njegov opus. Samo od okoli &quot;osemdesetih let do leta 2005, kamor sega datacija zadnjih skladb, je Jericijo ustvaril prek 600 del&quot;, pravi Bandelj, težave so že v tem, da nekaterih rokopisov nismo našli, problem pa predstavljajo tudi skladbe, ki niso podpisane ali niso dokončane.  Veliko je pisal za liturgijo…</description>
      <dc:date>2010-07-23T11:44:01+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Idrija, svetovno središče za živo srebro</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/idrija_svetovno_sredie_za_ivo_srebro/</link>
      <description>Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen se je minuli teden v spremstvu Monique Barbut, direktorice sklada za svetovno okolje, mudil na obisku v rudniku živega srebra. Oba sta skušala spodbuditi rudniške strokovnjake in vodstvo občine, naj Idrija prevzame vlogo sedeža svetovnega centra, ki ga bo  OZN – zdaj še pripravlja svetovno strategijo ravnanja s kemikalijami &#45; ustanovila ob konferenci o Hg. Govorili so o vlogi, ki naj bi jo tudi Idrija odigrala v svetu v spopadu s to strupeno kovino. Ponudba je mamljiva, meni poslanec Samo Bevk, &quot;vprašanje pa je, ali smo za to dovolj pogumni. Menim, da bi morali biti&quot;.</description>
      <dc:date>2010-07-23T11:41:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Dvojezične table in bombni napadi</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/dvojezine_table_in_bombni_napadi/</link>
      <description>Komaj so mediji objavili, da po javnomnenjski raziskavi za ljudi na Koroškem dvojezične krajevne table ni pomembna tema, že je včeraj koroški deželni glavar  Gerhard Dōrfler ustanovil preiskovalno komisijo &#45; vodil jo bo direktor deželnega arhiva avstrijske Koroške Wilhelm Wadl, strokovni vodja pa bo Alfred Elste, ki je o tej temi v preteklosti izdal več publikacij &#45;, ki naj bi se ukvarjala z bombnimi napadi na južnem Koroškem v 70. letih minulega stoletja (&quot;sodelovala&quot;, tako menijo &quot;haiderjanci&quot; in SDS, naj bi tudi Matevž Grilc in Danilo Tūrk). Napočil da je čas, je v sporočilu za javnost utemeljil ukrep, da po skoraj 40 letih pojasnimo zadeve.</description>
      <dc:date>2010-07-23T11:39:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Mejaš Joško Joras</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/meja_joko_joras/</link>
      <description>Joško Joras, aktivist, ki se že leta zavzema, da bi levi breg Dragonje (kjer tudi stanuje) pripadal Sloveniji, že deveti dan gladovno stavka. In bo tudi pri tretji stavki vztrajal, je povedal za STA, &quot;dokler Republika Slovenija ne bo omogočila uresničitve sklepa piranskega okrožnega sodišča o odstranitvi vseh ovir na njegovi dovozni poti ob Dragonji&quot;. K Jorasu je predsednik vlade poslal odposlanca, &quot;da bi izvedel, kakšna so njegova pričakovanja glede dogovora. Menim, da sem jih v pogovoru s predsednico Kosorjevo tudi dosegel&quot;, in dodal, da tudi Hrvaška ne more kar čez noč in &quot;do milimetra natančno&quot; izpolniti vseh Jorasovih pričakovanj.</description>
      <dc:date>2010-07-23T11:36:00+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Minister Žekš pri slovenskih duhovnikih v Trstu</title>
      <link>http://www.nedelja.at/slovenija/detajl/minister_ek_pri_slovenskih_duhovnikih_v_trstu/</link>
      <description>Na povabilo predsednika Duhovske zveze Dušana Jakomina se je minister za Slovence … Boštjan Žeks srečal s 14 slovenskimi duhovniki, ki delujejo na Tržaškem in vsako nedeljo v 25 župnijah darujejo 26 maš v slovenščini. Dušan Jakomin in škofov vikar za tržaške Slovence Anton Bedenčič sta ministru orisala položaj in delovanje slovenskih duhovnikov na Tržaškem &#45; vikar je stanje mimogrede primerjal s položajem na Koroškem in v Porabju &#45; in pričakovanja o tem, kar bi lahko storila slovenska država&quot;. Država bi lahko, tako minister, ki se zaveda njihovih zaslug za ohranjanje slovenstva, pomagala pri nekaterih projektih.</description>
      <dc:date>2010-07-22T11:46:00+01:00</dc:date>
    </item>

    
    </channel>
</rss>